Kognitivne pristranskosti: Zakaj tudi pametni ljudje sprejemajo slabe odločitve?
Čas branja 10 minSte se že kdaj vprašali, zakaj kljub najboljšim namenom sprejmemo napačne odločitve? Ta članek razkriva, kako nas nezavedne miselne bližnjice – kognitivne pristranskosti – vsak dan vodijo stran od racionalnega razmišljanja ter ponuja vpogled, kako lahko z več zavedanja sprejemamo premišljene in učinkovitejše odločitve.
Izvedeli boste:
Zakaj tudi najbolj izkušeni vodje pogosto sprejemajo pristranske odločitve.
Katere kognitivne pristranskosti najpogosteje vplivajo na kadrovske odločitve.
Kako z vnaprej določenimi merili, strukturiranim odločanjem in zavestnim razmislekom zmanjšati tveganje za napake.
V sodobnem delovnem okolju, kjer se od zaposlenih in vodij pričakujejo hitrost, učinkovitost in neprekinjeno sprejemanje odločitev, pogosto predpostavljamo, da so naše presoje premišljene in racionalne. A raziskave kažejo, da je znaten del naših odločitev rezultat nezavednih miselnih bližnjic t.i. kognitivnih pristranskosti. Te pristranskosti niso nujno posledica nevednosti ali neizkušenosti, temveč so del naravnega delovanja človeškega uma, ki v kompleksnih okoliščinah išče preproste rešitve.
Kljub strokovnosti in izkušnjam smo vsi podvrženi t. i. kognitivnim pristranskostim. Kognitivne pristranskosti (angl. cognitive biases) so sistematična odstopanja od racionalnosti pri presoji informacij ter vpliva na našo presojo, sklepanja in vedenje. Gre za »bližnjice«, ki jih naš um uporablja za hitrejše odločanje, a nas pogosto zavedejo. Kognitivne pristranskosti so pogosto posledica poskusa možganov, da bi poenostavili obdelavo informacij. Pogosto delujejo kot neke vrste pravila ali bližnjice, ki nam pomagajo hitreje razumeti svet in sprejemati odločitve. Te pristranskosti predstavljajo pomembno oviro pri sprejemanju objektivnih odločitev, vplivajo pa tudi na delovno uspešnost, odnose in celo organizacijsko kulturo.
175 pristranskosti, ki vplivajo na odločanje
Koncept kognitivne pristranskosti sta leta 1972 prvič predstavila raziskovalca Amos Tversky in Daniel Kahneman. Od takrat so raziskovalci identificirali in opisali več kot 175 različnih pristranskosti, ki vplivajo na odločanje. Kognitivne pristranskosti ljudem pomagajo, da se hitreje znajdejo v vsakdanjih situacijah, vendar lahko vodijo v nerazumske presoje in napačne interpretacije.
Kognitivne pristranskosti lahko izvirajo iz težav, povezanih s spominom, pozornostjo in drugimi miselnimi napakami. Pogosto gre za nezavedne procese odločanja, ki na posameznike vplivajo, ne da bi se tega sploh zavedali. Od takrat so raziskovalci opisali številne različne vrste pristranskosti, ki vplivajo na odločanje na različnih področjih, vključno s socialnim vedenjem, kognicijo, vedenjsko ekonomijo, izobraževanjem, menedžmentom, zdravstvom, poslovanjem in financami.
Pristranskosti so del naravnega delovanja človeškega uma, ki v kompleksnih okoliščinah išče preproste rešitve.
Težava pri ljudeh ni nujno v presojah ali zaključkih samih – četudi vodijo do slabših rezultatov – ampak v napačnih, šibkih ali nepopolnih postopkih, s katerimi do teh zaključkov pridejo. Na primer, odločitev, da pobegnemo pred bližajočim se plenilcem, je običajno pametna. Toda impulzivna odločitev, da za pobeg skočimo v deročo reko, lahko vodi v zelo slab izid za posameznika. Popolnoma se ni mogoče izogniti težnji možganov k iskanju bližnjic, vendar pa je zavedanje, da pristranskosti obstajajo, lahko zelo koristno pri sprejemanju odločitev.
Pogosto se v življenju znajdemo v situacijah, ko moramo sprejeti odločitev na podlagi nepopolnih informacij, pri tem pa se nezavedno opiramo na predsodke ali pristranskosti.
Na primer:
- bolj zaupamo osebi, če ima avtoriteto, kot če je nima,
- sklepamo o spolu osebe na podlagi njenega poklica,
- sprejemamo slabe odločitve glede na informacije, ki so nam bile predstavljene.
Čeprav je kognitivne pristranskosti težje prepoznati v lastnem razmišljanju kot pri drugih, je tukaj nekaj »rdečih zastavic«, na katere moramo biti pozorni:
- izbiramo informacije, ki potrjujejo naša obstoječa prepričanja,
- preveč se osredotočamo na začetne informacije in ne prilagodimo presoje, ko dobimo nove podatke,
- predvidevamo, da drugi delijo naša prepričanja in mnenja,
- posvečamo pozornost le tistim novicam, ki potrjujejo vaša prepričanja in mnenja,