Pravo in davki

Krajši delovni čas za mamice: Kakšne so pravice in dolžnosti delodajalcev?

Čas branja 2 min

Odvetniki iz Odvetniške pisarne Šelih & partnerji brezplačno odgovarjajo na pravne izzive HR praktikov. Tokrat pojasnjujejo, kako je z uveljavljanjem krajšega delovnega časa pri mamah majhnih otrok.

Vprašanje: 
Pozdravljeni. Prejeli smo prošnjo delavke, ki ima enega otroka, starega 4 leta. Pri nas je zaposlena za nedoločen čas. Želela bi delati krajši delovni čas zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Smo ji dolžni to omogočiti in kakšni so pogoji?

Odgovor: 
V skladu s 65.a členom ZDR-1 lahko delavec, ki neguje otroka, starega do 8 let, v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja delodajalcu predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Zakon ne določa obveznosti delodajalcu, da mora izrabo te pravice delavcu zagotoviti v vsakem primeru. Kljub temu opozarjamo, da je situacije, ko lahko prošnjo delavke zavrnete, treba presojati ozko, in je treba odločitev natančno utemeljiti. Zavrnitev do uveljavljanja te pravice bi bila načeloma možna, če je ne bi bilo možno izvrševati zaradi narave delovnega procesa, vendar je delodajalec najprej dolžan preveriti, ali lahko delovni proces ustrezno prilagodi.

Do delavkine prošnje se morate pisno opredeliti v roku 15 dni od prejema prošnje. Pisni odgovor lahko pošljete delavki tudi na službeni elektronski naslov delavke, če ga ima.

V primeru, da boste prošnji ugodili, z delavko sklenete pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. V času veljavnosti te pogodbe bodo pravice in obveznosti iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mirovale, po njenem prenehanju pa bodo ponovno oživele.

Pri tem velja poudariti, da ureditev v primeru dogovora o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas ni vezana na dveletni maksimum, ki velja za večino razlogov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč je vezana na trajanje razloga, zaradi katerega je sklenjena (v konkretnem primeru do maksimalno dopolnjenega 8. leta otrokove starosti). Ureditev prav tako ne prevzema značilnosti ureditve »posebnega krajšega delovnega časa« iz 67. čl. ZDR-1, po katerem delavcu pripadajo vse pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Z drugimi besedami, delavki v času trajanja pogodbe za krajši delovni čas pravice pripadajo sorazmerno delovni obveznosti. To velja tudi za delovno dobo, kar pomeni, da v socialni sistem delodajalec vplačuje le za dejansko delovno obveznost (npr. 30 ur tedensko). Nadurno delo pa je dovoljeno le, če je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.

Opomba: Pravni nasvet je splošne narave, ker niso znane vse okoliščine primera. Natančna pravna analiza je možna le ob pregledu relevantne dokumentacije.

Imate tudi vi pravni izziv? Pridobite brezplačen nasvet!

Če imate tudi v vaši organizaciji pravni izziv na kadrovskem ali katerem drugem področju, vas vabimo, da vprašanje pošljete na e-naslov revijahrm@planetgv.si. Odvetniki Šelih & partnerji bodo za vas pripravili brezplačen pravni nasvet, pri čemer zagotavljamo vašo anonimnost.

Oznake:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije