Vodenje

Miha Pogačnik, mihavision.com, maestro, kulturni ambasador Slovenije in pridruženi profesor IEDC – Poslovne šole Bled: Naučite se voditi iz sočloveka in ne samo iz sebe

Čas branja 13 min

»V Keopsovi piramidi, kjer sem prvič igral pred dvema letoma v Kraljevi sobi, sem tudi prvič zares v vsej mogočnosti občutil zakonitost resonance. Kljub temu da sem vedel, da obstaja, me je v tem primeru tako butnila, da sem komaj preživel. Ko govorim o resonanci, namreč pridem do HR-ja. Sam pravim, da je HR pravzaprav Human Resonance.«

Tako začneva najin pogovor. »Prav v HR-ju je predpogoj, da se problemi rešujejo, da se okolje dvigne na resonančno platformo in da na njej pridemo do najbolj bazičnih vprašanj. Želim, da bralci vedo, da gre tu za postavitev teh t. i. virov – človeških virov. Da gre za izvir, edinstvenost posameznika. Iz tega vira lahko potem razvijemo okolje, v katerem se osebnost lahko razvija,« nadaljuje Miha Pogačnik. Pridruženi profesor IEDC - Poslovne šole Bled in kulturni ambasador Slovenije je pred kratkim odprl prvo konferenco v Sloveniji v sklopu AOMA (The Art of Management and Organization) na temo integracije umetnosti in voditeljstva. Pogačnik je za 130 udeležencev iz 24 držav namesto »klasične« otvoritve pripravil čisto doživetje z eno od njegovih metod, t. j. orchestra-sit-in workshop. Maestro, inovator, vizionar in predavatelj inspirira ljudi po vsem svetu, še bolj natančno tam, kjer vladata razum in leva možganska hemisfera. Tako je v zadnjih dvajsetih letih delal z voditelji in s predstavniki HR-ja v več kot 100 mednarodnih podjetjih in pomembnih organizacijah, kot so World Economic Forum in različne agencije v sklopu Združenih narodov. Kot gostujočega predavatelja pa ste ga lahko v preteklosti našli tudi na šolah, kot so Harvard, Insead, IMD in številne druge.

Nadaljuje s HR-jem in z izkušnjo v Berlinu.

Letos maja je bil v Berlinu IBM HR festival, na katerem je bilo 150 direktorjev HR-ja, ki so sedeli v orkestru. Prostor med izvajalci v orkestru naredim zato, da so udeleženci v srčiki te emocionalne sredine, zato da te dvigne na to resonančno platformo. Prišlo je do zanimive poante. Namreč, naredili smo primerjavo organizacije z orkestrom. Prvi nivo je posameznik – biti mora živ in mora se razvijati. Ne da je »samo« nekdo, ki ima pač službo za plačo. Ljudje imamo nagon po razvoju, da se stalno razvijamo. In to ni slabo.

Drugi nivo je delo v timu. Tudi to obvladajo v podjetjih. Enako velja ta zakonitost v glasbi. Ampak v čem je razlika? V tem, da glasbeniki igrajo genialno kompozicijo, igrajo mojstrovino. Podjetje pa pogosto igra precej primitivno »vižo«. In nad tem ljudje niso navdušeni. V primeru izvajalcev glasbe imamo opravka z velikim egom. Res, katastrofa smo mi umetniki, ko pridemo do ega. Ampak v trenutku, ko začnemo igrati, ta ego pade. Naenkrat si dvignjen v božanski smisel, ki ga izžareva glasba. Kje imaš pa božanski smisel v podjetju, lepo prosim, no? In to je problem.

Podjetja nimajo mojstrovine, ki bi jo igrali, ali pa se niti ne vprašajo: »Kaj pa mi sploh igramo?« Tu pride zdaj na vrsto HR. Menim, da se v HR-ju ustvarja atmosfera, v kateri se komponira partitura za podjetje. Na odru je vodstvo, torej uprava, ki za te stvari nima toliko časa. Je namreč pod takim pritiskom, da mora navadno stalno gasiti ognje, se ukvarjati s proračunom, prodajo in z analitiki. Če pa pogledate na človeka antropomorfno, je človek kot mikrokozmos harmonija vsega, kar obstaja. Ima levo in desno stran možganov. Vodstvo pomeni izrecno aktivirano levo stran. Desne sploh ni. Nekje zadaj se nekaj kuha. V bodoče pa verjamem, da bodo podjetja imela na vrhu piramide obe strani. In tista, ki je desna, bo stvar HR-ja. Na istem nivoju in z enako odgovornostjo in kompetencami. To pomeni, da ima HR ogromno bodočnost, če si le upa v to smer naprej. HR, ki se ukvarja s kompozicijo ljudi v podjetju. Kaj pomeni, če narobe skomponiraš, si lahko predstavljate sami. Resda zdaj vsi kvakajo, da je človek v centru … ampak kvakajo. HR ima nalogo, da dejansko postavi človeka v center.

Pravite, da umetnost sponzorira gospodarstvo. Večinoma prevladuje obratno mišljenje.

Dandanes živimo v gospodarski družbi, v vsem vlada gospodarski princip. Sedaj pa nenadoma hrepenijo v podjetjih po kreativnosti, inspiraciji, preobrazbi in orkestraciji! Kot ste sami prej ponovili moje besede, pa umetnost sponzorira gospodarstvo. Namreč, če umetnik samega sebe pozna in obvlada svojo umetnost, lahko s tem gradivom nagovori čisto vseeno koga, vedno nagovori človeka v človeku. Umetnost to počne že tisočletja. Globalno gospodarstvo s takšnimi kreativnimi potrebami se je pa začelo šele z angleško industrijsko revolucijo. V bistvu je pa še otrok.

Leva in desna polovica, stran, hemisfera. Pravite, da so podjetja in voditelji čisto v levi polovici, HR bi naj razvijal desno polovico, ampak na vrhu so še vedno vodje in ljudje sledijo njim. Torej mora tudi management bolj razvijati to desno stran.

Ja, ampak HR mora ustvariti okolje za to. Tako kot morate narediti dobro zemljo in okolje, da lahko rožice rastejo. Torej HR so vrtnarji, managerji so pa krompir in solata.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije