Prakse

Mladi v srednji Evropi iščejo veliko več kot le kariero

Čas branja 12 min

Konkurenca med delodajalci za najboljše talente je velika in bo v svetu po pandemiji le še večja. Na področju privabljanja talentov bodo uspešni tisti delodajalci, ki se bodo znali čim bolj prilagoditi pričakovanjem iskalcev zaposlitev, tudi tistim, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Ključno bo torej poznavanje in razumevanje pričakovanj bodočih zaposlenih. Prav tako bo vse bolj pomembno tudi poznavanje njihovega pogleda na aktualne razmere v svetu.

Deloitte je letos, v kar 18 državah srednje Evrope opravil raziskavo Prvi koraki na trgu delovne sile. V njej je sodelovalo 9.000 študentov, starih od 18 do 30 let. Poleg tega je v 45 državah sveta izvedel raziskavo med 23.000 milenijci in predstavniki generacije Z ter predstavil njihov odnos do aktualnih razmer v svetu. Slednja opredeljuje milenijce, rojene med leti 1983 in 1994, ter generacijo Z rojeno med leti 1995 in 2003. Anketiranci prve raziskave o pogledih na trg dela so torej predstavniki generacije Z.

Največja prioriteta vodij bi morala biti strokovna rast in razvoj zaposlenih (48 %) ter dobro počutje zaposlenih (47 %).

Kako Z-jevci vidijo svet v pandemiji?

Čeprav posploševanja o lastnostih predstavnikov posameznih generacij niso primerna, bi iz številnih raziskav lahko izluščili, da so mladi, milenijci in predstavniki generacije Z, družbeno aktivni, o številnih temah imajo izoblikovana mnenja, so digitalni domorodci, želijo biti slišani in zelo blizu jim je povezovanje po različnih medijih oz. kanalih. Družabni mediji so jim dali možnost in moč, da učinkovito delijo svoja mnenja, da na nov način vplivajo na ljudi in organizacije, od blizu in daleč ter tudi na tak način oblikujejo svoja vedenja, vrednote in pogled na svet. Ta se je v zadnjem letu z epidemijo precej spremenil.

Izolacija, strah in čas za samorefleksijo bo pisalo zgodovino o letu 2020

Leto 2020 je tudi mladim prineslo veliko sprememb v njihov način življenja. O začetkih epidemije milenijci in generacija Z v raziskavi pravijo, da so se počutili dokaj izolirane, da so živeli v strahu zase in za svoje bližnje, saj so bili na vsakem koraku in prav tako v kakršnem koli stiku z mediji soočeni s posledicami pandemije. V letu 2021 se kažejo že spremembe, in mladi kot zelo prilagodljivi. Več kot polovica mladih pravi, da je v času pandemije spoštovala ukrepe za omejitev pandemije. V času pandemije so imeli čas za razmislek, hkrati tudi za nadgradnjo svojih znanj.

Kariera v Sloveniji na repu opredeljenih vrednot

Na lestvici petih najpomembnejših vrednot je kariera zasedla četrto mesto med rezultati Srednje Evrope, v Sloveniji pa šele osmo. Daleč pred kariero oz. na prvih dveh mestih sta zdravje, ki ga je med slovenskimi anketiranci izbralo 85 % anketirancev in srečno družinsko življenje (71 %), kar kaže na to, da je delo zgolj ena od sestavin uravnoteženega življenja. Zdravje zaposlenih je tudi ena od prednostnih nalog številnih slovenskih delodajalcev. Vse več namreč opažamo uvedenih programov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja v naših delovnih okoljih.

Kaj te spremembe prinašajo delodajalcem oz. zaposlovalcem? V prvi vrsti morajo tudi ti postati bolj prilagodljivi na številne in pogoste spremembe. Prilagoditi morajo strategijo zaposlovanja, povečati aktivnosti na tem področju in izbirati inovativne metode privabljanja kandidatov. Poleg tega morajo zaposlovalci postati vidnejši, kar pomeni, da jih čaka prevetritev zunanje komunikacije, saj jih morajo kandidati opaziti, ne le med zaposlitvenimi oglasi, temveč tudi z drugimi temami. Med temi bodo uspešni zaposlovalci poudarjali svojo kulturo, vrednote in poslanstvo, delovno okolje ter odnose med zaposlenimi. Vse to namreč vpliva na odločitve kandidatov o izbiri delodajalca.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije