Nasilje nad ženskami v Evropi ni več zgolj socialno ali moralno vprašanje. Kot opozarja analitično poročanje Euractiv, gre za enega največjih nevidnih ekonomskih stroškov Evropske unije. Neenaka obravnava, neustrezna zaščita žensk in premalo žensk na odločevalskih položajih neposredno slabijo produktivnost, zmanjšujejo prihodke iz davkov in negativno vplivajo na gospodarsko rast.
Za HR skupnost je to pomemben opomnik, da varnost, enakost in vključevanje niso samo vprašanja vrednot, temveč strateški dejavniki konkurenčnosti in delovanja trga dela.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Nasilje nad ženskami: obseg, ki ga Evropa predolgo spregleda

Euractiv povzema največjo evropsko raziskavo o nasilju na podlagi spola (Eurostat, FRA, EIGE, 2024), ki nudi celovit pregled razsežnosti problema:

Delovna okolja niso nič varnejša: 30,8 % žensk je spolno nadlegovanje doživelo na delovnem mestu, med mladimi ženskami (18–29 let) pa ta delež presega 41 %.

Slovenija z 22,5 % žensk, ki so doživele nasilje (fizično, spolno ali grožnje) po 15. letu, spada v spodnje povprečje EU. To pomeni, da so uradno zabeležene stopnje nižje kot v številnih drugih državah, zlasti v severni Evropi. A hkrati ostajajo resne težave: psihološko nasilje in spolno nadlegovanje v delovnih okoljih sta še vedno razširjena, kar ima neposredne posledice za dobro počutje in varnost zaposlenih.

Ključni kazalniki za Slovenijo

1. Nasilje s strani katerega koli storilca:
22,5 %
To je nižje od EU povprečja (približno ena tretjina žensk), a še vedno predstavlja skoraj vsako četrto žensko.