Slovenski kadrovski kongres

prof. dr. Uroš Ahčan na #loveHR Summitu 2026: Kako visoko odgovornost iz operacijske sobe prenesti v vodenje in posel?

Čas branja 8 min

Na oder letošnjega Slovenskega kadrovskega kongresa (#loveHR Summit) je stopil človek, ki odgovornost operacijske sobe vsakodnevno prenaša v okolja, kjer vsaka odločitev šteje. Prof. dr. Uroš Ahčan – specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, redni profesor, dolgoletni predstojnik oddelka za plastično kirurgijo v UKC Ljubljana in ustanovitelj klinike Juventina – je mednarodno priznan inovator. Skozi neprecenljive izkušnje iz okolja, kjer ni prostora za izmikanje odgovornosti, nam je razkril, kako vrhunske ekipe delujejo pod izjemnim pritiskom in kaj se lahko posel nauči od kirurgije.

Gradnja odpornosti v negotovem svetu

Vsak kirurški poseg, s katerim se srečamo, predstavlja vstop v negotov svet. Podobno kot v sodobnem poslu je tudi v operacijski dvorani ključnega pomena gradnja odpornosti. Ta pa ne nastane sama od sebe, temveč temelji na trdnih stebrih: znanju, strokovnosti, sodelovanju, požrtvovalnosti, nepopustljivosti, inovativnosti in odgovornem vodenju.

Dr. Ahčan poudarja, da sta medicina in gospodarstvo neločljivo povezana:

"O poslu vas ne bom veliko učil, ker veliko več veste od mene. Lahko pa povem, da v kirurški sobi proizvajamo, če se grobo izrazim, zdravo delovno silo, vračamo zdravje, ustvarjalnost in veselje ljudi in omogočamo posel. V operacijski dvorani probleme rešujemo tako z ostrino noža kot z ostrino uma."

»Naše delo je sicer skrito pred javnostjo – večina vidi le veliko luč v ozadju, maske, kape in zaskrbljene posameznike. V resnici pa se v ozadju skrivajo številne neprespane noči, vztrajanje, odpovedovanje, trenutki razočaranja, strahu in celo solz. Vse to pa drži pokonci zaveza stroki in pacientu,« je nadaljeval.

V kirurgiji ni mesta za »supermena«

Vodenje v kirurgiji ni solistični nastop. Je sposobnost vplivati, navdihovati in povezovati različne time do skupnega cilja – to pa je čim hitrejša in čim bolj uspešna ozdravitev pacientov. Profesor Ahčan je pot do cilja v njegovem svetu strnil v tri temelje:

Glede sodobnih pristopov k managementu in vodenju ekip je dr. Ahčan neizprosen:

"V kirurgiji ni mesta za supermena, ampak je dober vodja tisti, ki je sposoben navdihovati in povezovati različne time, da dosežemo skupen cilj. [...] Vodja, ki dela od doma, opazuje, nadzira, kritizira, postavlja visoka pričakovanja in vedno večje, višje cilje, ni dober vodja in ne ustvarja dobrih timov. Dober vodja je preprosto del tima in delovnega procesa."

Odločanje pod pritiskom: Kirurgija proti vrhunskemu športu

Ko vas ob dveh zjutraj v urgentni službi pričaka pacient s hudo poškodbo mehkih tkiv in razgaljeno kostjo, se takoj znajdete pred dilemo: ali izvesti celotno rekonstrukcijo takoj ali v več korakih? Vsaka pot ima svoje zaplete, slabo celjenje in brazgotine. Uspeh v takšnih negotovih razmerah omogočajo jasna strategija, bogato znanje in uporaba sodobne tehnologije.

Mnogi kirurgijo primerjajo z vrhunskim športom. Obe področji zahtevata garanje, predanost, popolno osredotočenost, vizualizacijo ter vrhunsko telesno in psihološko pripravo, se strinja dr. Ahčan. Vendar pa obstaja med njima ključna razlika, ki se pokaže, ko se soočimo z napakami in zapleti:

"Po petih urah operacije sem bil enako poln adrenalina, enako preznojen, zaskrbljen, prestrašen vmes, ampak pokala nisem dobil, novinarske konference ni bilo. Še več. Po petih urah so me poklicali nazaj, da finale ni končano, da je prišlo do hudega zapleta in sem se vrnil nazaj na prizorišče centralnega igrišča Wimbledona in odigral še naslednjih sedem ur. Zgodi se, da finale traja dvanajst ur. Kratko malo, pri kirurgiji moramo sprejemati posledice svojih dejanj, priznati potencialne napake in pomanjkljivosti. Največja kirurška zmaga v operacijski dvorani zahteva hitre, pametne rešitve sredi noči, če pride do zapleta."

Preboj v medicini: Personaliziran in multidisciplinaren pristop

Sodobno zdravljenje mora biti celostno in multidisciplinarno, je poudaril v nadaljevanju. Če v ekipi manjka ena sama roka, bolnik izgubi ogromno. Dr. Ahčan je to ponazoril z dvema odmevnima svetovnima prebojema iz lastne prakse:

1. Zdravljenje in rekonstrukcija raka dojke

Na svetu vsakih 19 sekund ženska izve za to diagnozo; zboli vsaka osma ženska v razvitem svetu, kar pomeni vsaka osma nesrečna družina. »Naša naloga je, da se postavimo v čevlje bolnice in ji ponudimo celostno podporo: od literature in vrhunskih materialov do psihološke podpore.

Da bi bili učinkoviti, delujemo sočasno z dvema timoma: medtem ko onkološki kirurg odstranjuje tumor, tim plastičnih kirurgov že pripravlja tkivo na trebuhu za oblikovanje nove dojke, s čimer čas operacije skrajšajo za 35 do 40 odstotkov. V sodelovanju s Strojno fakulteto so prvi na svetu s pomočjo 3D-kalupa zdrave dojke sterilno oblikovali lastno tkivo pacientke, izvedli mikrokirurški šiv žil in dosegli popolnoma naraven rezultat,« je primer opisal dr. Ahčan.

Učinek takšnega dela najbolje opiše izjava pacientke Monike po uspešno zaključenem zdravljenju:

»Krasno. Cel svet je moj. Resnično je cel svet moj. S samim tem končanim procesom in končano terapijo sem naenkrat spet cela, svoja, imam dve dojki. Tu se mi je odprl nek nov svet. In tu je ratala ena taka velika ljubezen do hribov. In potem sem zdaj v zadnjih desetih letih prepotovala in osvojila toliko vrhov, da sem prišla do šest tisoč metrov. Res, v desetih letih sem naredila to, kar nekdo ne naredi celo življenje.«

2. Popolna rekonstrukcija nosu z lastnim tkivom

Ko je mlada pacientka zaradi invazivnega raka izgubila celoten nos in ostala odvisna od silikonske proteze, je ekipa sprejela edinstven kreativni izziv. Združili so znanje mikrokirurgije s 3D-tehnologijo. Na podlagi natančnega 3D-posnetka obraza so iz kosti, fascije in kože na njeni podlahti oblikovali nov nos, ki se je en mesec celil na njeni roki kot živi, prekrvavljeni del telesa. V drugi fazi so ta oživčeni nos prenesli na obraz, ga fiksirali s titanovimi ploščicami in prekrili s kožo čela. Rezultat je bil trajen funkcionalni in estetski uspeh, ki je pacientki vrnil dostojanstvo in življenje.

Meritve uspešnosti: Kaj je resnični uspeh?

Kako objektivno izmeriti uspešnost v kirurgiji? V času vodenja kliničnega oddelka je dr. Ahčan z vso skrbnostjo spremljal ankete o zadovoljstvu. Od 578 pacientov je bilo pozitivnih mnenj kar 98,3 %. Tisti manj kot 2 % negativnih mnenj pa niso leteli na delo zdravnikov, temveč na infrastrukturne pomanjkljivosti, kot so prekratke pižame ali slabi tuši.

Objektivni kazalniki uspeha so jasni: delež zapletov, trajanje hospitalizacije in hitrost vrnitve v okolje. Pri zahtevnih mikrokirurških rekonstrukcijah so z ekipo dosegli neverjetno 99,6-odstotno uspešnost (serija 280 pacientov brez enega samega zapleta). Ob tem dr. Ahčan izziva tradicionalne poslovne meritve, ki temeljijo izključno na produktivnosti in številkah:

"Kako motivirati zaposlene, kako meriti uspešnost? Se uspešnost meri zgolj v bruto domačem proizvodu in storilnosti? Zame je to napačen postulat. Uspešnost se meri v deležu zdravih, srečnih, nasmejanih ljudi, ki ne živijo v strahu in negotovosti pred prihodnostjo. Pogoj za srečo pa je zdravje."

Skrita cena uspeha in družbena odgovornost

Največja nagrada za kirurga ne pride v denarju, temveč v obliki pisem zahvale, je dejal: »Ko ti šestletni deček po zahtevni rekonstrukciji roke pošlje diplomo za osvojeno drugo mesto na tekmovanju s harmoniko. Vendar ta uspeh zahteva visoko osebno ceno, ki jo pogosto plačujejo družine.

Ko vas v petek ob treh popoldne ujame zahteva, da do ponedeljka oddate sanacijski program in petletni plan razvoja, je z odgovornim starševstvom za tisti vikend konec. Otroci upajo, nato pa upanje izgubijo in se predajo algoritmom pametnih naprav, ki uničujejo njihovo domišljijo in prihodnost.«

Dr. Ahčan opozarja, da moramo mlade generacije vzgajati z zgledom in empatijo, namesto da jih vkalupljamo v preživete vzorce skromnosti:

"Naše učence in študente spremlja prepogosto slovenska modrost, da bodo nizko padli, da je skromnost lepa čednost, da bodo tiste, ki ne bodo ubogali, tepla nadloga... Kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni. V tujini jih učijo: Ciljaj na luno. Tudi če boš zgrešil, boš pristal med zvezdami. Zato se je potrebno osredotočati na osebno rast in razvijati sebe kot osebo ter vse svoje sodelavce v okolici z inovacijami in z razvojem stroke."

Devet zapovedi dr. Uroša Ahčana za življenje in vodenje

Namesto klasične Hipokratove prisege je dr. Ahčan zbranim zapustil svojih devet osebnih zapovedi, ki jih vsako jutro preveri pred ogledalom na temeljih etike, morale, pravičnosti, razuma in časti. Te zapovedi so neposredno prenosljive v vsako vodstveno in poslovno okolje:

  1. Pomagaj vsem, kot bi pomagal sebi ali svojim domačim. Ko dvomiš, kaj storiti, naredi tisto, kar bi naredil zase in za sebi ljubo osebo. Naredi rez, kot bi ga zase, na mestu, ki bi ga izbral zase, in rano zašij, kot bi jo sebi.
  2. Problem je le izziv, ki zahteva popolno predanost in ponižnost. Iskanje izgovorov je le izguba časa.
  3. Ko govoriš, govori o idejah in rešitvah, manj o domnevah in še manj o drugih ljudeh.
  4. Spoštuj in bodi hvaležen vsem, ki so v timu, ker moč in znanje ekipe določa njen najšibkejši člen.
  5. Ne pozabi, da so odnosi dvosmerna pot. Začni svoj del poti s spoštovanjem in čistimi mislimi.
  6. Ne glede na znanstvene nazive pred in za imenom te določajo dejanja. Tvoje ime naj varuje le tvoja vest.
  7. Bodi hvaležen za vsak dan, ki ti je dan, stori, kar je prav. Obljube ne pozabi, ampak jo izpolni.
  8. Samo kdor nič ne dela, ne dela napak in nima zapletov. Smo le del vesolja, tako kot so kamni in tudi zvezde.
  9. Resnica je osnovna vrednota, pa naj bo všečna ali brutalno boleča.

Prof. dr. Uroš Ahčan se je v svojem predavanju večkrat naslonil tudi na primere iz njegove knjižne uspešnice Skalpel. Če knjige še niste prebrali, vam jo toplo priporočamo. Več o njej boste našli tukaj.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Slovenski kadrovski kongres

Več člankov iz te kategorije