»V času prepletajočih se kriz prav zaupanje postaja ključ do uspešne družbe in gospodarstva. Verjamem, da ga lahko gradimo z dialogom, transparentnostjo in sodelovanjem. Organizacije, ki temeljijo na integriteti in pravičnosti, dosegajo boljše rezultate,« je na #loveHR Summitu, Slovenskem kadrovskem kongresu 2026 izpostavila osrednja gostja prvega dne kongresa, predsednica države dr. Nataša Pirc Musar.

Spremembe so edina stalnica sodobnega poslovnega in družbenega okolja. Kako v času neustavljivega razcveta tehnologije ohraniti človečnost, kako upravljati s stresom in kje najti pogum za nenehne karierne ter osebne preskoke? O teh ključnih vprašanjih vodenja, etike in prihodnosti se je s predsednico države pogovarjal Peter Ribarič, direktor Planet GV in odgovorni urednik revije HR&M.

Precej časa je dr. Pirc Musar namenila razmišljanju o umetni inteligenci, brez katere danes ne mine poslovni dogodek in tudi ne marsikateri pogovor. Kot strokovnjakinja za informacijsko varnost in varstvo osebnih podatkov namreč tudi še zdaj podrobno spremlja umetno inteligenco in njen razvoj v družbi.

Ko sem bila v eni od prejšnjih služb nezadovoljna z zaposlenim in sem ga želela odpustiti, mi je mož rekel: »Na njegovo mesto bo prišel drugi, raje se potrudi še malo.« Voditelji morajo razumeti Gaussovo krivuljo. Vedno boste imeli v ekipi vlečne konje, na drugi strani pa posameznike, ki potrebujejo več časa, več spodbude in več dela. Truditi se je treba izvleči najboljše iz vsakega človeka.

»Morda nanjo ne gledam z distance, temveč z višine – vidim celoten gozd, ne le posameznih dreves. Umetna inteligenca je tukaj in pred njo ne moremo več pobegniti. Kot je dejal eden izmed visokotehnoloških gurujev v ZDA: Umetna inteligenca ni niti umetna niti inteligentna. V njenih podatkovnih skladiščih je preprosto zbrano znanje tega sveta, ki smo ga ustvarili ljudje. Res je hitra, ponuja bliskovite rešitve, a hkrati tudi močno halucinira. Zato mladim vedno polagam na srce, naj orodjem, kot so ChatGPT, Perplexity ali Gemini, ne verjamejo slepo,« je dejala dr. Pirc Musar.

Uporaba velikih jezikovnih modelov je po njenem smiselna predvsem takrat, ko ste sami strokovnjak na določenem področju, saj lahko le tako prepoznate njihove napake in halucinacije. »Z jezikovnimi modeli smo naredili strahovit preskok naprej, vendar že leta opozarjam na isto misel: umetna inteligenca bo lahko le toliko etična, kolikor bodo etični tisti, ki jo gradijo,« je poudarila.

Ključna spoznanja o umetni inteligenci, kot jih je povzela predsednica države:

• Čustveni primanjkljaj tehnologije: Umetna inteligenca nam lahko v sekundi izpiše sto najboljših stavkov o etiki, vendar sama ne bo razumela njihovega pomena. Nikoli ne bo imela čustev, dostojanstva ali razumevanja etike na človeški ravni.
• Nevarnosti na področju HR (kadrovskega menedžmenta): Akt o umetni inteligenci Evropske unije jasno prepoveduje prakse, kot sta social profiling (družbeno profiliranje) in biometrični nadzor zaposlenih na javnih mestih ali predvidevanje njihovega vedenja na delovnem mestu. Kazni za tovrstne kršitve bodo izjemno visoke.
• Največji strah: Najbolj jo skrbi razvoj avtomatiziranega orožja, vodenega z umetno inteligenco, ki ga evropski Akt o umetni inteligenci na področju obrambe ne regulira. Ena sama napaka sistema v tem segmentu ima lahko katastrofalne posledice, je poudarila.

Ob tem je predsednica opozorila na še en ob zanimiv paradoks. Umetna inteligenca bo po njenem mnenju nedvomno olajšala in pohitrila delovne procese ter zmanjšala fizične in psihične napore, ki jih ljudje vlagamo v razvoj produktov. Vendar se moramo vprašati: ali si bomo znali na tej poti vzeti več časa zase? Ali smo se kot človeštvo sposobni ustaviti in si reči: »Ker gre vse hitreje, bom zdaj upočasnil tempo in poskrbel zase«?

Pred stotimi leti je eden tedanjih mislecev napovedoval, da bo prihodnost prinesla manj garanja in da bomo delali le še 15 ur na teden. Tam še nismo, a prav umetna inteligenca nam ponuja to priložnost. Vprašanje pa ostaja retorično – si bomo ta čas dejansko znali vzeti?

»Moj glavni nasvet, ki ga nenehno dajem tudi sebi, je: nikoli ne obupajte. Ko stopiš na pot obupa, upanje izgine, ostane le še brezizhodnost. Naša pot bo vedno polna ovinkov in polen pod nogami, a iz teh polen si moramo znati zgraditi kamin, v katerem bomo zanetili ogenj za naprej.

Nenehno učenje in moč družbene empatije

Peter Ribarič je predsednico povprašal tudi po zapuščanju cone udobja, kar je v preteklosti storila vsakič, ko je zamenjala vlogo – od televizije in funkcije informacijske pooblaščenke do zasebnega sektorja in zdaj funkcije predsednice države. »To zahteva izjemen pogum in pripravljenost na nenehno učenje,« je dejal Ribarič in jo povprašal po njenem receptu za zapuščanje cone udobja in kako to spodbujati pri sodelavcih.

»Sama sploh ne vem, če sem kdaj zares živela v coni udobja. Okoli mene vedno vre. Vendar mi ni žal niti sekunde, ki sem jo vložila v konstantno učenje. Mladim vedno pravim: vse, kar se naučite, ostane v vaši glavi in tega vam nihče ne more odvzeti. Zato med mladimi močno propagiram poglobljeno branje namesto površinskega spremljanja vsebin na TikToku ali Facebooku, kjer prevladuje plehkost. Izjemno pomembno je namreč znati ločiti zrno od plevela.

Pri vsaki odločitvi moramo ohraniti zdravo mero skepse in se vsak dan vprašati, ali ravnamo prav. Napake se dogajajo vsem, tudi meni so se in se mi še bodo. Pomembno pa je zavedanje, da več kot veš, več veljaš, in da znamo to znanje uporabiti za dobre namene,« je poudarila osrednja gostja #loveHR Summita 2026.

Kljub vsesplošnemu glasnemu negativizmu še vedno trdno verjamem, da po svetu hodi več dobrih kot slabih ljudi. To me žene naprej. Ko me otroci sprašujejo o politiki, jim povem, da tisto, kar vidijo v parlamentu, ni prava Slovenija. Prava Slovenija živi v mikrookoljih, med gasilci, na aktivih kmečkih žena in v šolah, kjer dobrota vedno prevlada.

Ob tem je še dodala, da vsakdo nujno potrebuje svoj ventil oziroma svojo mirno oazo, kjer se lahko popolnoma sprosti. »Sama mirnost v sebi dosegam tako, da se umaknem v okolja, ki mi ne povzročajo stresa. Moj hobi je petje, rada grem na motor, igram bowling, urejam vrt ali sadim rože. Čeprav moji možgani nikoli popolnoma ne izklopijo in tudi v prostem času premlevam težke odločitve, ki me čakajo v prihodnosti, sta umik in čas zase ključna,« je o trenutkih, ki si jih vzame zase pripovedovala predsednica države.

Kadrovskim strokovnjakom, ki v svojih organizacijah prepogosto vidijo izgorele posameznike, pa je položila na srce, naj v organizacijah delajo na preventivi in ne šele na kurativi. »Ko človek enkrat izgori, je pot nazaj izjemno težka,« je dejala.

Kaj daje kadrovikom za popotnico v prihodnost?

Predsednica države je svoj obisk odra #loveHR Summita 2026 sklenila z besedami:
»Moj glavni nasvet, ki ga nenehno dajem tudi sebi, je: nikoli ne obupajte. Ko stopiš na pot obupa, upanje izgine, ostane le še brezizhodnost. Naša pot bo vedno polna ovinkov in polen pod nogami, a iz teh polen si moramo znati zgraditi kamin, v katerem bomo zanetili ogenj za naprej.

Življenje je sinusoida – gre gor in dol. Najbolj pomembno pa je, kako se poberemo, ko se znajdemo na dnu. Poberemo se lahko tako, da se zavihtimo v novo delovno smer, pri čemer se moramo pri vsaki stvari vprašati: ne le kako jo bomo naredili, temveč prvenstveno zakaj jo bomo naredili. Ta odgovor nam najbolj pomaga pri preskakovanju vseh ovir.«

Več v kategoriji Slovenski kadrovski kongres

Prakse

Petra Hercog

Interno komuniciranje: #lifeatMOL TV – zgodba, ki jo zaposleni dejansko spremljajo

Intervju

Sabina Lokar

Gregor Makuc, Lek: Vodenje kot nenehen dialog, ne le kot monolog z vrha

Slovenski kadrovski kongres

Uredništvo HR&M

Premiki, ki štejejo: kjer HR postane odločilen dejavnik poslovne uspešnosti

Družba

Tina Cipot

Kako komunicirati težke odločitve (in pri tem ne izgubiti zaupanja)

Več člankov iz te kategorije