Odvetniki iz Odvetniške pisarne Šelih & partnerji brezplačno odgovarjajo na pravne izzive HR praktikov. Tokrat pojasnjujejo, kako je s prenehanjem delovnega razmerja pri zaposlitvi, ko je sklenjena pogodba za določen čas.

Vprašanje:

V kratkem bo našemu sodelavcu potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za obdobje enega leta. Kakšne so naše obveznosti ob prenehanju delovnega razmerja? Pogodbe ne bomo podaljšali, ker nimamo več potrebe po delu za to delovno mesto.

Odgovor:

Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Zakon torej ne predvideva posebnega postopka ob prenehanju, saj pogodba preneha na enega od predhodno naštetih načinov. Pomembno je, da zaposleni po izteku pogodbe ne pride na delo, saj bi lahko to pod določenimi pogoji vodilo v transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas.

V praksi je koristno, da se zaposlenega pisno obvesti o tem, kdaj je njegov zadnji delovni dan, in da se pred njegovim odhodom uredi tudi predaja poslov in morebitne delovne opreme. Če uporablja službeni elektronski naslov, poskrbite, da bo službena korespondenca ustrezno na voljo tudi po prenehanju delovnega razmerja, saj morate ob prenehanju delovnega razmerja njegov službeni elektronski naslov in predal deaktivirati.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora imeti naveden tudi razlog, zaradi katerega je sklenjena. V večini primerov, ko pogodba o zaposlitvi izteče, ste zaposlenemu ob prenehanju delovnega razmerja dolžni plačati odpravnino. Izjema od te obveznosti velja, če je pogodba sklenjena iz razloga nadomeščanja, sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu, če je bila sklenjena za opravljanje javnih del ali zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja). Višina odpravnine za 1 leto zaposlitve znaša 1/5 povprečne mesečne plače zaposlenega za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja.

Zaposleni ima do prenehanja delovnega razmerja pravico izrabiti morebiten preostanek sorazmernega dela letnega dopusta (odvisno od datuma prenehanja). Na drugi strani, če zaposlenemu delovno razmerje preneha pred iztekom koledarskega leta, imate od njega pravico (ne pa nujno obveznost) zahtevati vračilo sorazmernega dela regresa za letni dopust. V zvezi s tem opozarjamo, da je pobot pri zadnji plači dopusten le, če zaposleni predhodno pisno soglaša s takšnim pobotom.

Morebitna druga plačila v korist zaposlenega (npr. božičnica) so odvisna od vaše interne ureditve.

Opomba: Pravni nasvet je splošne narave, ker niso znane vse okoliščine primera. Natančna pravna analiza je možna le ob pregledu relevantne dokumentacije.

Imate tudi vi pravni izziv? Pridobite brezplačen nasvet!

Če imate tudi v vaši organizaciji pravni izziv na kadrovskem ali katerem drugem področju, vas vabimo, da vprašanje pošljete na e-naslov revijahrm@planetgv.si. Odvetniki Šelih & partnerji bodo za vas pripravili brezplačen pravni nasvet, pri čemer zagotavljamo vašo anonimnost.

Več v kategoriji Pravo in davki

Pravo in davki

Uredništvo HR&M

Koliko časa lahko traja poskusno delo?

Pravo in davki

Uredništvo HR&M

Odpravnina ob upokojitvi: Kakšne so obveznosti delodajalca?

Pravo in davki

Nejc Humar

Zaposlovanje invalidov: Kakšne so spodbude za delodajalce?

Pravo in davki

Iris Pensa

Izplačilo za poslovno uspešnost: komu pripada božičnica?

Več člankov iz te kategorije