Družinska podjetja so gonilna sila gospodarstev v srednji Evropi. Po svoji velikosti in pomenu pogosto že presegajo državna podjetja in lastniško razpršene delniške družbe ter zasedajo v svojih panogah vodilne tržne deleže.

V Sloveniji je družinsko podjetništvo še relativno mlado in se je razširilo šele po naši osamosvojitvi. Čeprav se tako v politiki kot tudi v splošni javnosti le malo omenja družinsko podjetništvo, je ključ za gospodarski razvoj in s tem prihodnost Slovenije. Želiva dokazati ključni pomen družinskih podjetij za Slovenijo in s tem opozoriti na potrebo petih preskokov za njihov uspešni razvoj, ki jih bova tudi podrobno v obliki petdesetih nasvetov predstavila v knjigi »Formule uspeha za družinska podjetja: Petdeset nasvetov za pet preskokov«, ki bo izšla v slovenskem jeziku v Založbi Planet GV.

Največja družinska podjetja

Razvoj slovenskega gospodarstva je močno vezan na razvoj nemškega gospodarstva. Tako je na primer izvoz Slovenije v Nemčijo v letih 2013 do 2018 rastel v povprečju 7,4 odstotka na leto in je predstavljal leta 2018 že 6,3 milijarde EUR, kar je 20 odstotkov celotnega izvoza in 14 odstotkov celotnega BDP (Bruto družbenega proizvoda) Slovenije. Po drugi strani je Slovenija leta 2018 uvozila 5,5 milijarde EUR iz Nemčije in je ta uvoz rastel od leta 2013 naprej v povprečju za 5,6 odstotka na leto.1 Obratno je Slovenija za Nemčijo relativno malo pomembna, saj predstavljata tako izvoz v Slovenijo kot tudi uvoz iz Slovenije manj kot 0,2 odstotka BDP Nemčije.

Največji delež izvoza Slovenije v Nemčijo predstavljajo izdelki in storitve za avtomobilsko panogo (25 odstotkov izvoza in 17 odstotkov uvoza). Sledijo jim električni stroji, oprema in njihovi deli (18 odstotkov izvoza in 13 odstotkov uvoza), mehanski stroji, naprave in njihovi deli (13 odstotkov izvoza in 13 odstotkov uvoza), aluminij in aluminijasti izdelki (6 odstotkov izvoza), plastični proizvodi in gume (4 odstotke izvoza in 9 odstotkov uvoza) ter farmacevtski proizvodi (4 odstotke izvoza in 5 odstotkov uvoza).

Na seznamu največjih slovenskih izvoznikov najdemo za podjetji v tuji lasti, razpršeni lasti in državni lasti (Krka, Gorenje, Revoz, Lek, Sij, Impol, Kolektor, BSH, Talum, LTH Castings, AquafilSLO/Julon, Hidria, Adria Mobil, TAB, Cinkarna Celje, Količevo Karton Boxmark, Unior, Droga Kolinska/Atlantic Grupa, Eti Izlake, Papirnica Vevče, Knauf Insulation in Vipap Videm Krško) tudi slovenska družinska podjetja, kot sta Riko in Akrapovič.2

Po podatkih evropskega združenja družinskih podjetij »European Family Business« imamo v Evropi 14 milijonov družinskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo 60 milijonov zaposlenih. Vsota evropskih družinskih podjetij predstavlja;

Poleg tega, da predstavljajo tako velik del gospodarstva, je pomen družinskih podjetij tudi v nadpovprečni stabilnosti zaradi dolgoročno stabilne lastniške strukture. Ta stabilnost se ne izraža le v ekonomskem smislu, ampak tudi na socialnem področju, saj zagotavljajo stabilna delovna mesta, stabilne vrednote ter stabilne druge prispevke v lokalnem okolju.

Največji pomen izmed vseh evropskih družinskih podjetij imajo nemška družinska podjetja. Na spletu3 so vsako leto objavljeni podatki največjih 1000 nemških družinskih podjetij, ki so lani dosegla skupaj 2000 milijard EUR letnih prihodkov. Naslednjih 1000 nemških družinskih podjetij je imelo med 120 in 262 milijonov EUR letnih prihodkov, torej skupaj dodatnih 200 milijard EUR letnih prihodkov, tako da je doseglo največjih 2000 nemških družinskih podjetij vsoto 2200 milijard EUR.

Med njimi so tudi izredno velika podjetja, tako da seštevek posameznih skupin nemških družinskih podjetij predstavlja izjemno velik delež celotne vsote vseh 60 milijonov zaposlenih v evropskih družinskih podjetjih. Naj omeniva dva statistična podatka iz leta 2019: