Pravo in davki

Prekrški pravnih oseb – kdo je odgovorna oseba?

Čas branja 10 min

Za prekrške pravnih oseb niso vedno odgovorni njihovi zakoniti zastopniki, temveč so skladno z Zakonom o prekrških to lahko tudi druge osebe. Natančna ureditev pooblastil in odgovornosti delavcev v internih aktih družbe lahko bistveno doprinese k pravni varnosti članov vodstvenih organov družb.

K pisanju pričujočega članka me je spodbudil primer (pravzaprav dva primera), s katerim sem se pred kratkim srečala v praksi naše odvetniške pisarne kot pooblaščenke članov uprave gospodarske družbe, ki ji je bila očitana storitev več prekrškov. V prvem primeru je bila družbi očitana storitev prekrškov zaradi domnevno nepravilne izvedbe postopkov javnega naročanja, v drugem primeru pa storitev prekrškov s področja delovnega prava zaradi domnevno nepravilnega postopka sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V obeh primerih so bili podpisniki pogodb, s katerimi sta bila zaključena postopka, člani uprave kot zakoniti zastopniki družbe, pred podpisom pogodb pa so bili v družbi predhodno izvedeni interni postopki, za katere so bile skladno z internimi akti ter notranjo organizacijsko strukturo družbe odgovorne in pooblaščene posamezne strokovne službe.

Za prekrške pravnih oseb niso vedno odgovorni njihovi zakoniti zastopniki, temveč so skladno z zakonom o prekrških to lahko tudi druge osebe.

Prekrškovna organa sta zoper družbo uvedla prekrškovna postopka, v katerih so bili poleg same družbe obravnavani tudi člani uprave družbe, in sicer kot odgovorne osebe pravne osebe, z odločbo o prekršku prekrškovnega organa pa jim je bila naložena globa. Zoper odločbo o prekršku je bila v obeh postopkih vložena zahteva za sodno varstvo, vsako od sodišč, ki sta odločali o zahtevah za sodno varstvo, pa je dejansko stanje presodilo drugače, zato sta se sodišči različno opredelili do vprašanja, ali so v obravnavanih primerih člani uprave odgovorne osebe družbe ali ne. Eno sodišče je tako izdalo sodbo, s katero je člane uprave spoznalo za odgovorne glede očitanega prekrška ter jim naložilo plačilo globe, v drugem primeru pa je sodišče zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek ustavilo.

Zakon o prekrških (ZP-1) v 14. členu določa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Gre za t. i. »pridružitveno odgovornost«, saj pravna oseba sama po naravi stvari ne more biti neposredna storilka prekrška, je pa lahko spoznana za odgovorno za prekršek, ki ga je storila fizična oseba pri delovanju v imenu, za račun ali v korist pravne osebe, ali če je uporabljala njena sredstva. Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren (npr. zaradi neprištevnosti), pa je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Osnovni pravni okvir odločanja o vprašanju, kdo je odgovorna oseba pravne osebe, pa je določen v 15. členu ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da je to tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Prav tako je odgovorna oseba tudi tista oseba, ki je pri navedenih subjektih pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek. Šteje se, da je za izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen vodstveni organ, za dolžno nadzorstvo nad njim pa nadzorni organ, razen če dokaže, da je bila odgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo osebo ali organ. Če ima vodstveni ali nadzorni organ več članov, je za izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila ta odgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini teh.


Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije