Skoraj polovica zaposlenih v Evropski uniji je pri delu izpostavljena dejavnikom tveganja za duševno zdravje. Evropske institucije zato vse odločneje opozarjajo, da stresa, izgorelosti in drugih psihosocialnih tveganj ni mogoče obvladovati samo z individualnimi programi dobrega počutja. Evropski parlament je oktobra pozval k močnejšemu zakonodajnemu okviru, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU-OSHA pa 13. oktobra začenja kampanjo Skupaj za duševno zdravje pri delu. Za HR je sporočilo jasno: preprečevanje izgorelosti se začne pri tem, kako je delo organizirano, kako vodimo ljudi in kako upravljamo spremembe.

Izvedeli boste

• Zakaj Evropski parlament poziva k strožjemu obvladovanju psihosocialnih tveganj.
• Kaj razkrivajo evropski podatki o stresu in duševnem zdravju zaposlenih.
• Kako se razlikujejo ukrepi za dobro počutje od sistemskega preprečevanja tveganj.

Skoraj polovica zaposlenih je izpostavljena tveganjem

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) se 45 odstotkov zaposlenih v EU pri delu sooča z dejavniki tveganja za duševno zdravje.

Raziskava OSH Pulse 2025 je pokazala tudi, da 29 odstotkov zaposlenih doživlja stres, tesnobo ali depresijo, ki jih je delo povzročilo ali poslabšalo.

Med pomembnimi psihosocialnimi tveganji so prevelik obseg dela, pomanjkanje vpliva na lastno delo, nejasna pričakovanja, slaba komunikacija, neustrezni odnosi in nasilje ali nadlegovanje na delovnem mestu.

Ti dejavniki niso pomembni zgolj z vidika počutja zaposlenih. Lahko vplivajo tudi na odsotnosti z dela, fluktuacijo, produktivnost, kakovost sodelovanja in dolgoročno sposobnost organizacije za doseganje poslovnih ciljev.

Evropski parlament poziva k močnejšemu ukrepanju

Evropski parlament je 6. oktobra 2026 podprl zakonodajno pobudo za okrepljeno preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

V ospredju pobude je zahteva, da bi morale organizacije sistematičneje prepoznavati in obvladovati dejavnike, ki povzročajo stres, izgorelost, nadlegovanje in druge oblike psihičnih obremenitev.

Pomemben poudarek je na organizacijskih vzrokih tveganj. Ti so lahko povezani z obsegom dela, razporejanjem nalog, načini vodenja, organizacijskimi spremembami ali uvajanjem novih tehnologij.

Posebej pomembno je vprašanje reorganizacij. Spremembe organizacijske strukture, zmanjševanje števila zaposlenih in uvajanje novih delovnih procesov lahko povečajo negotovost, intenzivnost dela in občutek izgube nadzora.

Za HR to pomeni, da bi morala biti ocena psihosocialnih tveganj del načrtovanja sprememb, ne šele odziv na njihove negativne posledice.

Pomembno: Pobuda Evropskega parlamenta še ne pomeni sprejetja nove direktive ali novih neposredno veljavnih obveznosti za delodajalce. Gre za politični poziv k nadaljnjemu zakonodajnemu ukrepanju.

EU-OSHA: duševno zdravje je odgovornost celotne organizacije

Sočasno z zakonodajno razpravo EU-OSHA začenja kampanjo Healthy Workplaces 2026–2028: Together for Mental Health at Work oziroma Zdrava delovna mesta – skupaj za duševno zdravje pri delu.

Več v kategoriji Družba

Družba

Uredništvo HR&M

Umetna inteligenca: Ko o zaposlenih odločajo algoritmi – Španija zaostruje pravila transparentnosti

Družba

Uredništvo HR&M

RESET: novi evropski indeks kompetenc za strateško načrtovanje kadrov

Promocijsko besedilo

Selectio

A1 Slovenija prejela regionalni certifikat za odličnost pri upravljanju človeških virov

HRM

Uredništvo HR&M

Fleksibilno delo ni dovolj. Ključno je, kako je delo organizirano.

Več člankov iz te kategorije