Skrajšan delovni čas za ohranitev delovnih mest: Za koga velja in kako oddate vlogo
Čas branja 6 minVlada je aktivirala shemo delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (SDČ), namenjeno delodajalcem, ki se zaradi začasnih okoliščin soočajo z zmanjšanim obsegom dela. Ukrep naj bi pomagal ohraniti delovna mesta v najbolj prizadetih dejavnostih in omogočil fleksibilno prilagajanje delovnega časa zaposlenih.
Za HR funkcijo je pomembno, da razume pogoje, roke in obveznosti, saj je ukrep vezan na natančno dokumentacijo in pravočasno oddajo vlog. Članek povzema ključne informacije iz sklepov Vlade in sporočila Zavoda RS za zaposlovanje.
Kateri delodajalci so upravičeni?
Ukrepi veljajo izključno za delodajalce, katerih glavna dejavnost spada v naslednje oddelke standardne klasifikacije dejavnosti:
- C.14 Proizvodnja oblačil
- C.15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
- C.17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
- C.18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
- C.23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
- C.24 Proizvodnja kovin
- C.25 Proizvodnja kovinskih izdelkov (razen strojev in naprav)
- C.29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic
- C.30 Proizvodnja drugih vozil in plovil
- C.31 Proizvodnja pohištva
V teh panogah so bile identificirane začasne okoliščine z negativnim vplivom na poslovanje, zaradi katerih delodajalci ne morejo zagotoviti polnega obsega dela.
Shema SDČ omogoča ohranitev delovnih mest tistim delodajalcem, ki zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela ob nastopu zakonsko določenih okoliščin, na katere delodajalci ne morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem (na primer upad naročil, težave na izvoznih trgih in podobno). Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, zaposlenega za polni delovni čas, pri čemer mu mora zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas, delodajalec pa lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.
Splošni pogoji za uveljavitev pravice do delnega povračila nadomestila plače so:
- da je delodajalec pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali
- da je delodajalec fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, ter po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, pod pogojem, da:
- nad njim na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije;
- ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 evrov;
- ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.
Kako deluje ukrep?
1. Odreditev skrajšanega delovnega časa
Delodajalec lahko zaposlenemu, ki ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, odredi delo vsaj za polovico polnega delovnega časa, preostali del pa predstavlja začasno čakanje na delo.
Skupni obseg dela in čakanja mora znašati med 5 in 20 ur na teden.
2. Delno povračilo nadomestila plače
Delodajalec lahko za čas skrajšanega delovnega časa uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače. Namen ukrepa je ohranitev zaposlenosti in preprečevanje odpuščanj.
Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I), pri čemer delno povračilo nadomestila plače ne more biti višje od 50 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe o delnem povračilu nadomestila plače, vendar najpozneje v sedmih mesecih od njene dokončnosti.
Pravice in obveznosti delavca, ki mu je odrejen skrajšan delovni čas, so naslednje:
- za čas, ko dejansko dela, je upravičen do plačila za delo,
- za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, ima pravico do nadomestila plače, kot je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov njegove povprečne plače), pri čemer nadomestilo plače ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom, delavec pa ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z zakonom,
- na zahtevo delodajalca mora ponovno pričeti opravljati delo s polnim delovnim časom,
- v času odrejenega skrajšanega delovnega časa se je v roku petih delovnih dni dolžan prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca,
- v času odrejenega skrajšanega delovnega časa ima pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje. Delavec je za vsako uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključitev in do povračila potnih stroškov. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj je objavljen na spletni strani zavoda. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.
3. Obdobje veljavnosti
Ukrepi veljajo od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Po izteku obdobja bo vlada na podlagi analiz odločila o morebitnem podaljšanju.
Kako oddati vlogo?
Vlogo delodajalci oddajo elektronsko preko Portala za delodajalce, in sicer od 8. decembra 2025 dalje.
Rok:
Vlogo je treba oddati v 15 dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa.
Vloga vsebuje:
- seznam zaposlenih, ki jim je bil odobren skrajšani delovni čas,
- obrazložitev okoliščin,
- dokazila, ki potrjujejo navedbe (npr. upad naročil, vpliv dogodkov na poslovanje),
- pisne odredbe o skrajšanem delovnem času za vsakega zaposlenega.
Dodatne izjave, ki se sicer zahtevajo v postopku, so že vključene v elektronsko vlogo in jih ni treba priložiti posebej.
ZRSZ je pripravil tudi Priročnik za oddajo in dopolnitev vlog, ki kadrovskim službam olajša pripravo dokumentacije.
Kaj morajo HR službe preveriti?
Pogoji za odreditev skrajšanega delovnega časa
- Zaposleni mora imeti pogodbo za polni delovni čas.
- Delodajalec lahko dokaže, da za prizadeto obdobje začasno ne more zagotavljati zadostnega obsega dela.
- Skrajšan delovni čas mora biti dokumentiran in pravočasno naznanjen zaposlenemu.
Dokumentacija in sledljivost
- Hramba pisnih odredb, dokazil in internih pojasnil je ključna za kasnejše kontrole.
- ZRSZ lahko kadarkoli zahteva dodatna pojasnila ali preverja upravičenost.
Obveznosti delodajalca, vključenega v shemo SDČ, so naslednje:
- v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo,
- v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne sme odpuščati delavcev,
- v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
- voditi mora evidenco o izrabi delovnega časa.
Če delodajalec krši svoje obveznosti ali če se ugotovi, da je v postopku predložil neresnična dokazila, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
Komunikacija z zaposlenimi
Transparentno pojasnilo ukrepa, trajanjem in pričakovanji zmanjšuje tveganje nezadovoljstva in nesoglasij.
Več v kategoriji Družba
Uredništvo HR&M
Kakšen bo program HR v javnem sektorju v okviru Slovenskega kadrovskega kongresa
Uredništvo HR&M
#loveHR Summit, Slovenski kadrovski kongres 2026: Premiki, ki štejejo – zakaj letos drugače ne gre
Uredništvo HR&M
Zimske razmere: kaj mora zagotoviti delodajalec in kdaj lahko delavec odkloni delo
Larisa Grizilo
Plačna transparentnost: 11 mitov o direktivi o preglednosti plačil
