V času epidemije so se uvedli številni ukrepi za varovanje zdravja zaposlenih na delovnih mestih, nekateri zaposleni so bili prestavljeni na druga delovna mesta, delo številnih se je preselilo v domače okolje, povečal se je obseg dela na daljavo, ki se je močno prepletal z domačim, družinskim življenjem. Izrazili so se problemi, izzivi, hkrati pa tudi priložnosti in kompetence, ki bodo v prihodnje vse bolj pomembne.

V času epidemije (marec–maj 2020) smo izvedli raziskavo o tem, kako delovne organizacije in zaposleni v njih doživljajo in kaj se učijo o situaciji, v kateri so se znašli po izbruhu koronavirusne bolezni in epidemije.

Oblikovali smo intervju s štirimi sklopi vprašanj odprtega tipa. K sodelovanju smo povabili svoje poslovne partnerje. Sodelovalo je 27 predstavnikov iz 25 podjetij oz. delovnih organizacij. Polovica delovnih organizacij spada v kategorijo velikih, 3 so majhna, ostala srednja. Delovne organizacije delujejo na področjih: zavarovalništvo, energetika, farmacija, zdravstvo, mladinsko delo, raziskovalno delo, predstavništvo, informacijska tehnologija, logistika, proizvodnja in trgovina.

Smiselno je krepiti organizacijo, time in posameznike (predvsem vodje).

Vprašanja intervjuja so bila:

  1. Kako doživljate to situacijo? Opišite jo s prispodobo, metaforo. Na kaj vas spominja?
  2. Kaj je v tem času za vas »izplavalo«, se pokazalo na površju, kar je bilo prej morda manj očitno? Kaj so ključne stvari, ki se jih učite ali jih ugotavljate o svojem delu v času pandemije? Kateri izzivi so priplavali na plano v času spremenjenega dela?
  3. Katere veščine vam pomagajo, da se lažje soočate s situacijo? Kaj pa je tisto, kar manjka? Katere veščine bi vas lahko še dodatno podprle?
  4. Kriza pomeni tudi priložnost za spremembo. Po tej izkušnji, česa si pri delu želite več in česa si želite manj? Kakšne spremembe si želite? Kaj so vaše najdrznejše sanje, kakšna bi lahko bila prihodnost?

Z analizo odgovorov po principu fenomenološke kvalitativne raziskave, ki raziskuje doživljanje posameznikov, smo prišli do ugotovitev, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Doživljanje epidemije