HRM

Mediacija: zakaj bi se kadroviki morali usposobiti zanjo

Čas branja 12 min

Večina ljudi, ki pozna pojem mediacije, ga običajno povezujejo z razreševanjem sporov brez sodnih postopkov. A je mediacija več kot to, saj jo lahko uporabimo v različnih primerih. Zaradi samega pristopa - spodbujanja konstruktivne komunikacije in zaupanja - je med drugim primerna tudi za razreševanje sporov na delovnem mestu.

Izvedeli boste:
Katere so različne metode reševanja konfliktov in kaj pomeni mediacija?
Katere veščine mora imeti mediator za uspešno izpeljan proces mediacije?
Zakaj bi tudi kadroviki morali biti usposobljeni mediatorji?

Odnosi na delovnem mestu se splošno nanašajo na medosebne odnose, ki se pojavijo, ko zaposleni opravljajo svoje delo. Ti odnosi so lahko različni – vse od strogega odnosa nadrejeni-podrejeni pa do romantičnega odnosa. Strokovnjaki menijo, da je odnos med sodelavci eden od najpomembnejših medosebnih odnosov, hkrati pa zahteva določeno vrsto “čustvenega dela”. Velikokrat namreč narava delovnega okolja od nas zahteva, da je treba čustva, kot je npr. stiska, prikriti, privlačnost potlačiti in molčati o razdražljivosti.1

Slika je simbolična. Foto: Freepik

V kaj vodijo slabi medosebni odnosi?

Slabi medosebni odnosi na delovnem mestu so pogosto prepoznani kot vir stresa. Konflikt kot čustvena izkušnja ima psihološke in fizične posledice. Če imamo psihološke težave, se to hitro pozna tudi na našem telesu.1 

Konflikt na delovnem mestu lahko variira od manjših nesoglasij med sodelavci pa do agresije in organizacijskega nasilja. Ne glede na vrsto konflikta, ga bodo vedno spremljala negativna čustva. Rezultat so lahko uničeni odnosi, izguba produktivnosti in nezadovoljstvo na delovnem mestu.1

Mediacija postaja vse pomembnejše orodje za prakso sodobnega menedžmenta človeških virov.

Ko se konflikt začne, lahko postopoma raste v intenzivnosti in postane nemogoč za upravljanje. Kot rezultat se pojavi agresivno vedenje med vključenima stranema, kar vodi do nepredvidljivih posledic. Ko pride konflikt tako daleč, lahko uniči odnos med stranema, povzroči močno sovraštvo in/ali uniči kreativnost. Na ravni organizacije ustvari zelo negativno organizacijsko dinamiko. Postane lahko osnova za psihološko nadlegovanje in povzroči visoko raven fluktuacije ali absentizma.2 V teh primerih mora biti organizacija tista, ki naglasi te medosebne težave.1

ADR metode reševanja konfliktov

Alternativne rešitve sporov (angl. alternative dispute resolution – ADR) so možnosti razrešitve sporov izven sodišč. Schneider meni, da so ADR metode tiste, ki zagotavljajo vzajemen zadovoljujoč proces in razrešitev spora. Hkrati so te metode tudi hitrejše, fleksibilnejše in ugodnejše v primerjavi s tožbami na sodiščih.1

Med metode ADR sodi tudi mediacija. Ta je med vsemi ADR metodami največkrat uporabljena. Namreč, ko posamezniki začutijo, da je proces pošten, so bolj verjetno tudi bolj zadovoljni s samim rezultatom. Dober rezultat je posledica tega, da je izkušnja podprta s sodelovanjem in čim manj travmatična, ne glede na to, ali gre za mediacijo s strani sodišča, vrstniško mediacijo ali razreševanje konflikta na delovnem mestu.1

Kaj je mediacija?

Mediacija je družbeni proces, v katerem tretja oseba pomaga posameznikom v konfliktu, da razumejo situacijo, v kateri so se pojavili, in da se sami odločijo, kaj so pripravljeni za razrešitev tega konflikta narediti.1

Mediacija postaja vedno bolj pomemben del organizacijskega sistema razreševanja konfliktov.1 Primerna je predvsem za medosebne spore na področju odnosov.2 Glede na to, da je učinkovita pri sporih, ki vključujejo močna čustva, je popularna pri sporih, vezanih na diskriminacijo ali nadlegovanja na delovnem mestu.1

Sposobnost vzpostavitve zaupanja in komunikacija sta najbolj pomembni veščini pri uspešnem mediatorstvu.

Mediacija prinaša tudi boljše rezultate za organizacijo, saj pogosto predstavlja manjši strošek in zagotavlja večje zadovoljstvo z rezultatom za vse vpletene. Mediacija zagotavlja udoben “forum”, kjer lahko v konflikt vključene strani izražajo svoje mnenje. Zato je tudi večja verjetnost, da se ustvari ustrezna razrešitev konflikta za vse.1

Proces mediacije in mediator

Raziskave kažejo, da se mediacija uporablja pri konfliktih, ki so kompleksnejši, intenzivni in dlje trajajoči. Vključeni sta neenaki strani, pripravljenost vključenih strani k mirni spravi pa je pod vprašajem. Da se mediacija lahko zgodi, se morata obe strani strinjati z vstopom tretje osebe –mediatorja.2

Kar 80 % vseh mediacij se zaključi s strinjanjem na obeh straneh. Če do mediacije ne pride, je to pogosto zato, ker vključene osebe niso seznanjene s samim procesom mediacije ali kaj ta sploh pomeni.3

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije