Družba

Spopadanje z duševnimi stiskami zaposlenih

Čas branja 7 min

Pandemija bolezni COVID-19 je postala po celem svetu eden največjih izzivov sodobnega časa, s katerim se soočajo posamezniki, družba in delovne organizacije. Delovna okolja so v preteklih mesecih zaznamovali pojavi, kot so nenadna sprememba procesa dela, novo nastala tveganja na delovnem mestu, delovna negotovost zaposlenih ter izzivi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Slovenija je 12. marca 2020 zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 razglasila epidemijo, s čimer smo sledili razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije. Nenadne spremembe so povzročile povečanje nekaterih duševnih obremenitev, stresa, tesnobnosti ter drugih duševnih stisk zaposlenih, ki se lahko odražajo pri delu. Za obvladovanje teh imajo pomembno vlogo tudi delovne organizacije.

S kakšnimi duševnimi obremenitvami so se spoprijemali zaposleni?

Številni so morali nenadoma ustvariti novo rutino vsakdanjika ter se prilagoditi na nove oblike dela, kot je delo od doma ter uporaba moderne tehnologije. Fleksibilne oblike dela so med delovnimi organizacijami v tujini veliko bolj razširjene, za številne slovenske delodajalce ter zaposlene pa predstavljajo novost. Zaposlenim je lahko tak način dela nenavaden ter predstavlja vir stresnih situacij, predvsem zaradi težav v komunikaciji s sodelavci in nadrejenimi.

Nadalje so se zaposleni soočali tudi z obvladovanjem motečih dejavnikov ter ohranjanjem motivacije in produktivnosti. Zahtevno je bilo usklajevanje dela in družine, saj je bilo zaradi zlitja domače in delovne sfere težje vzpostaviti delovno rutino ter se miselno odklopiti od dela po končanem delovniku. Prav tako so se z dodatnimi obremenitvami srečevali zaposleni, ki so tudi starši, saj so morali prevzeti nove vloge pri šolanju šoloobveznih otrok.

Duševno obremenitev v času pandemije je lahko predstavljala tudi omejitev socialnih stikov. Če si v običajnih razmerah pogosto želimo več skupnih trenutkov z družino in bližjimi, je lahko intenzivno preživljanje časa z njimi tudi preveč naporno. Na drugi strani pa so se posamezniki lahko soočali tudi z osamljenostjo v domačem okolju. Občutek socialne izolacije in izguba stika s sodelavci predstavlja eno izmed največjih tveganj dela od doma za duševno zdravje. Kadar delo od doma opravljamo dolgoročno, se lahko razvije tudi manjši občutek pripadnosti delovni organizaciji.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije