Težka pot do starševstva: izziv mnogih zaposlenih, a še vedno tabu
Čas branja 10 minNa svetu se približno eden od šestih parov sooča s težavami pri zanositvi. Verjetnost, da se s to preizkušnjo (pogosto v tišini) spopada kdo izmed vaših zaposlenih, je zato velika. Pomembno je, da ste kot organizacija pripravljeni ponuditi podporo v trenutkih, ko jo zaposleni najbolj potrebujejo.
Izvedeli boste:
Zakaj se vsak šesti par v vaši organizaciji morda sooča s stisko, ki neposredno vpliva na njihovo koncentracijo, energijo in prisotnost.
Kako strah pred izgubo delovnega mesta sili zaposlene v molk in zakaj je to za podjetje dolgoročno dražje od prilagoditve urnika.
Konkretni koraki za vzpostavitev jasnih smernic, ki zaposlenim omogočajo varno komunikacijo, podjetju pa dolgoročno zadržanje ključnih talentov.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da se na svetu vsak šesti par sooča s težavami z neplodnostjo (tj. odsotnost zanositve po enem letu ali več rednih nezaščitenih spolnih odnosov). Strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi v Sloveniji situacija podobna. Približno tretjino primerov težav pri zanositvi je pripisati ženskam, tretjino moškim, ostali primeri pa zadevajo oba partnerja ali pa vzroka za neplodnost ni mogoče pojasniti.
Kljub pogostosti in relevantnosti problema se o tej temi ne govori veliko, še zlasti ne v delovnem okolju. Težave pri ustvarjanje družine so za mnoge zelo osebna in občutljiva tema, mnogi pa se s problemom soočajo bodisi v tišini bodisi svojo zgodbo delijo le s svojimi najbližjimi, kot so družina in prijatelji. To pomeni, da delodajalci običajno ne vedo, ali se je kdo od zaposlenih znašel v tej situaciji ter kako se to odraža na njihovi delovni uspešnosti in dobrem počutju.

Zakaj so težave pri zanositvi pomembna tema tudi na delovnem mestu
Število tistih, ki se odločajo za umetno oploditev, v svetu narašča. Po podatkih Human Fertilisation and Embryology Authority je bilo v Veliki Britaniji leta 2023 3 % rojstev pripisati t.i. in-vitro oploditvi (angl. in-vitro fertilization ali IVF). To pomeni povprečno en otrok v vsakem razredu, v primerjavi z enim od 43 otrok v letu 2013.
Eden izmed razlogov je, da se pari za ustvarjanje družine odločajo kasneje v življenju, kar lahko prinese dodatne izzive pri zanositvi. Tukaj so še drugi vzroki, kot so hormonsko neravnovesje, endometrioza, zmanjšana kakovost semenčic, življenjski stil, vplivi zunanjega okolja ipd. Hkrati so med tistimi, ki poiščejo zdravniško pomoč, tudi mnoge ženske posameznice in homoseksualni pari, za katere je pot umetne oploditve morda edini možni način zanositve.
Kar 75 % zaposlenih meni, da so težave pri zanositvi vplivale na njihovo produktivnost, a več kot tretjina jih v tem času od delodajalca ni prejela nobene podpore.
Mnogi menedžerji in kadrovniki — zlasti če tega problema niso izskusili sami — niso seznanjeni s tem, kaj postopek umetne oploditve pomeni za zaposlenega. Poleg vrste zdravniških pregledov in posegov ter rednih telefonskih klicev s kliniko — ki se pogosto odvijajo med delovnim časom in katerih terminov ne morem vedno načrtovati vnaprej, so tukaj še mnogi stranski učinki zdravljenja, tako fizični kot psihični: pomanjkanje koncentracije, utrujenost, izguba spomina, nihanje hormonov in razpoloženja, žalovanje, dodaten stres itd. Vse to lahko vpliva na produktivnost, medsebojne odnose in vsesplošno počutje zaposlenega.
Nato so tu še drugi praktični izzivi, kot so vsakodnevno usklajevanje in prilagajanje urnikov, pogosta odsotnost z dela ter izogibanje pogovorom o majhnih otrocih in oznanilom nosečnosti drugih sodelavcev. Tudi ti lahko za posameznike prinesejo dodatno breme in skrbi.
Kljub temu, da delodajalec ni odgovoren za to, kako se zaposleni soočajo s tem problemom, pa lahko podjetje s primerno politiko, proaktivnim pristopom k zdravju in dobremu počutju zaposlenih ter z drugimi iniciativami pripomore k temu, da služba in delovno okolje kot tako dodatno ne otežujeta osebnih stisk zaposlenih.
