Glede na dejstvo, da je zaposlovanje tujcev v trenutnih razmerah na trgu dela skorajda nujno za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovnega procesa, je bistveno opolnomočenje delodajalcev in vodilnih zaposlenih, kamor spada tudi HR.

Izvedeli boste:
Katere pogoje morajo delodajalci izpolniti za zaposlitev tujcev iz tretjih držav?
Kakšne so razlike pri zaposlovanju državljanov Srbije in BiH?
Ali morajo pri nas zaposleni tujci znati slovensko?

Pri tem je pomembna pravočasna zagotovitev ustrezne strokovne pomoči ter svetovanja, ki zasleduje cilj (po)polne integracije tujcev v slovensko delovno okolje ter povečanje efektivnosti in nemotenosti delovnega procesa za delodajalce.

Zaposlovanje tujcev je v Republiki Sloveniji (RS) urejeno z zakonskimi določbami Zakona o tujcih (ZTuj-2) in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Upoštevaje kriterij državljanstva lahko zaposlovanje tujcev v RS splošno razdelimo v štiri kategorije:

1. zaposlovanje državljanov Evropske unije (EU), Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Švice, 
2. zaposlovanje državljanov tretjih držav, 
3. zaposlovanje državljanov Republike Srbije in 
4. zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine. 

Kot tujec je skladno z zakonsko določbo 1. točke 2. člena ZTuj-2 v slovenskem pravnem redu opredeljen vsakdo, ki nima državljanstva RS. Kot državljan EU se, kot nareka zakonska določba 12. točke 2. člena ZTuj-2, smatra tujec z državljanstvom druge države članice EU, medtem ko se kot državljani tretjih držav skladno s 13. točko 2. člena  ZTuj-2 in 9. točko 4. čl. ZZSDT,  opredeljujejo vsi državljani držav, ki niso članice EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali niso Švicarska konfederacija.

Prehodna kontrola trga dela ni potrebna v primerih, ko kot delodajalec zaposlujete tujega državljana za deficitaren poklic.

Primarno je treba izpostaviti informacijo za delodajalce, da imajo glede na zakonsko določbo 6. člena ZZSD prost dostop na trg dela pri nas tujci, ki v RS prebivajo na podlagi:

• dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom,
• dovoljenja za stalno prebivanje, 
• dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu, 
• dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtve trgovine z ljudmi, 
• dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtve nezakonitega zaposlovanja. 

Prost dostop na trg dela imajo med drugim tudi tujci, ki:

Več v kategoriji Pravo in davki

Pravo in davki

Iris Pensa

ESG: Delovna razmerja kot temelj trajnostnega razvoja

Družba

Uredništvo HR&M

Odpravnina ob odpovedi: Kaj morate vedeti

Družba

mag. Maja Malešević

Delavci žvižgači, delavci heroji – ob letu osorej!

Pravo in davki

Sabina Lokar

Delovno pravo: Kaj storiti, ko praksa prehiteva pravno ureditev?

Več člankov iz te kategorije