Vodenje

Uspešno proti mobingu

Čas branja 10 min

Dobri sodelavci so naše največje bogastvo in prav je, da se tega zavedamo. Ko govorimo o sodelavcih, mislimo na znanje, sposobnosti, motivacijo, na njihove osebnostne lastnosti. V kolektivu moramo vzpostaviti ustrezno vzdušje in omogočiti zaposlenim, da izrazijo svoje talente, nagnjenja, sposobnosti in lastnosti za vključevanje v delovni proces, v program dela in razvoj delovne organizacije.

Človek ni le delovna sila, strokovnjak za neko nalogo ali dejavnost; ima še vrsto lastnosti, sposobnosti in zmogljivosti, ki ostajajo neizkoriščene, zanemarjene ali celo zatrte. Želi si, da ga obravnavamo kot ČLOVEKA, ki je priznan in spoštovan, da upoštevamo njegovo mnenje in znanje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da njegove pravice izhajajo iz dela, da je torej najprej treba pošteno, natančno, dosledno in ob določenem roku opraviti svoje delo in biti lojalen do delodajalca; v javnem sektorju je to država in ne vsakokratni politični funkcionar.

Vodja mora zaposlene znati motivirati z navduševanjem za skupne cilje, določiti pomen in cilje vsakemu posamezniku v skupnih prizadevanjih za boljšo organiziranost dela in izvajanje delovnih nalog. Delo mora optimalno razporediti in usmerjati nadarjenost in sposobnosti sodelavcev tako, da jih spodbuja in predvsem motivira s svojim partnerskim odnosom. Teoretično torej vemo, da je treba sodelavce motivirati za dobro delo. Vodja mora biti usposobljen za ravnanje in vodenje sodelavcev, ki naj bo spoštljivo in odločno.

Zelo pomembna je komunikacija med ljudmi

Komunikacija je lahko dobra, kar je vedno dobro za delovni uspeh. Komunikacija je lahko prijazna, a vendarle ni dobra. Je pa lahko groba, pa vendar ni slaba. V nekaterih panogah prevladuje bolj grob ton komunikacije med zaposlenimi, pa vendar so medsebojni odnosi v redu. Sposobni menedžerji so lahko odlični pri svojem delu, vendar so slabi vodje. Uspešno izvajanje delovnih nalog je odvisno od zadovoljstva izvajalcev, kar pomeni, da mora biti vodja pri delitvi nalog jasen, neposreden, naloge mora opredeliti razločno, omogočiti mora sodelavcu, da ga povpraša, ali česa ne razume in da izrazi svoje pomisleke, če jih ima. V dolgoletnem proučevanju medsebojnih odnosov na delovnem mestu sem ugotovila, da je komunikacija najslabša, kadar se ljudje med seboj ne spoštujejo in ne poslušajo. Celo kadar gre za dvostransko komunikacijo »poslušajo«, a ne »slišijo«. Sogovornik to začuti, zaupanje je uničeno in medsebojni odnosi se slabšajo.

Mobing je izraz, ki vedno bolj postaja del vsakdanjega govora, psiholog dr. Leyman je v svojih raziskavah ugotovil, da se z mobingom srečujemo povsod: v vrtcu, na delovnem mestu, šolah, društvih in celo v družini.

Slaba komunikacija je vzrok za nastajanje konfliktov. Konflikt je posledica različnih mnenj, ciljev ali prepričanj, je protislovje, ki zahteva rešitev. Konflikt je stanje neusklajenosti med dvema osebama, od katerih hoče vsaka zase uveljaviti svoj interes ali prepričanje in se zaveda, da posega v interes, cilje ali prepričanje druge osebe. Vsak prepir ni konflikt, je motnja v normalnem delovnem procesu in povzroča napetost v medsebojnih odnosih.

Konflikti se nakazujejo že z obnašanjem posameznikov

Različnost obstaja, vendar se obe strani bojita pogovora. Zato pa nezadovoljstvo pri obeh narašča. Napetost poskušata prikriti ali celo zatajiti. Obe strani ostajata nezadovoljni, vendar se pojavi vprašanje, ali je smiselno stopiti v odkrit pogovor. Običajno je namreč, da se tak pogovor spremeni v spopad, v katerem »močnejši« poskuša vsiliti svoje cilje, razmišljanja, prepričanje drugemu. Če gre za nadrejenega pomeni to seveda umik podrejenega. Kljub temu so posledice vidne pri obnašanju, govorici telesa, ker je nastal boj namesto izmenjave mnenj.

Konflikti nastanejo zaradi spora in pomanjkanja komunikacije. Odločilna je tudi medsebojna odvisnost sprtih oseb. Pri podrejeni osebi se razvije občutek, da se ji godi krivica, razvije se občutek nezaupanja. Začenjajo se konkurenčni boji za vpliv, moč in pristojnost. Pojavi se strah, da bi bila ogrožena posameznikova veljava v družbi.

Spore lahko rešimo konstruktivno tako, da sporočamo pripravljenost za reševanje in pokažemo razumevanje. Če resnično želimo rešitev konflikta, ne iščimo krivca. Treba je razmisliti o lastnih ciljih in se vprašati, ali je treba vztrajati. Konflikt se lahko z napadom samo poveča, zato je treba nasprotniku pokazati spoštovanje. V razgovoru naj obe strani iščeta most, ki ju bo združil, pozorno poslušata nasprotno stran in se opravičita.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije