HRM

Ključ do trajnosti na delovnem mestu?

Čas branja 13 min

Pandemija je prinesla spremembe v dojemanju in doživljanju izkušnje, ki jo imajo zaposlenih pri delu. V podjetju Microsoft so zaznali te spremembe v okviru rednega ocenjevanja zavzetosti zaposlenih. Opazili so, da zaposleni preko anket sicer sporočajo, da so visoko zavzeti, vendar je podrobnejša analiza rezultatov pokazala, da se zaposleni spopadajo s težavami pri delu.

Med polletnim obdobjem so zato zaposlene povprašali o njihovi izkušnji in ugotovili, da zaposleni potrebujejo delo, ki jih izpopolnjuje in jim daje občutek smisla. Spraševali so se, kako izboljšati spremljanje stališč zaposlenih, da bi pridobili boljše in bolj relevantne povratne informacije o izkušnji zaposlenih, ki jim bodo služile kot osnova, da izkušnjo zaposlenih dvignejo na višjo raven. Po obsežni raziskavi znotraj podjetja so ugotovili, da merjenje zavzetosti ni dovolj, zato so v prakso vpeljali nov koncept, ki je v raziskovalnih krogih že precej uveljavljen – uspevanje pri delu.1

Kaj je uspevanje pri delu?

Uspevanje pri delu je definirano kot psihološko stanje, kjer posamezniki hkrati doživljajo občutka vitalnosti in učenja pri delu. Vitalnost je pozitiven, energičen občutek, ko se posameznik počuti avtentično, prisotno in živo pri svojem delu. Učenje v kontekstu uspevanja pa je občutek, da posameznik pridobiva in uveljavlja nova znanja ter spretnosti pri svojem delu in se s tem osebnostno izboljšuje in izpopolnjuje. Uspevanje bi zlahka napačno interpretirali kot uspeh, vendar uspevanje predstavlja ustrezne pogoje za posameznikovo rast in razvoj, da doseže rezultate, kot si jih želi, medtem ko uspeh predstavlja pozitiven rezultat dela.2 Uspevanje je psihološka izkušnja, ki vključuje tako čustveno kot spoznavno komponento – občutimo strast in navdušenje pri delu in izven dela, ter smo pripravljeni na rast in nenehno učenje. Posamezniki ne morejo uspevati, če ne doživljajo vitalnosti in učenja hkrati. Na primer, če zaposleni menijo, da se učijo, vendar ob tem občutijo izčrpanost, ne morejo doživljati psihološkega stanja uspevanja. Ali obratno, če se zaposleni na delovnem mestu počuti vitalno, energično, vendar nima občutka napredovanja v učenju, ne more uspevati. Bistvenega pomena je torej, da posamezniki, ki uspevajo, doživljajo občutke vitalnosti in učenja hkrati ter posledično občutijo napredek v lastnem razvoju.3

Podjetja, ki ustvarjajo klimo zaupanja in spoštovanja, lahko omogočajo avtonomijo odločanja in široko deljenje informacij, ustvarjajo okolje za zaposlene, ki lahko posledično večkrat uspevajo.

Zaposleni, ki uspevajo, so bolj zdravi, trdoživi in se lažje fokusirajo na svoje delo. Prav tako se lažje spoprijemajo z različnimi motnjami pri delu, s stresom in negativnostjo. Raziskave dokazujejo, da uspevanje uspešno zmanjšuje učinke izgorelosti in jim omogoča, da so uspešni, kljub zunanjim izzivom, bodisi v organizaciji (npr. slabi odnosi) ali širše (npr. pandemija, gospodarska kriza). Prav tako tisti, ki uspevajo, doživljajo svoje delo kot smiselno in so zato tudi bolj trdoživi v stresnem delovnem okolju, saj jih motivirajo nedenarni atributi dela, za kar so hvaležni in posledično tudi bolj zadovoljni.4

Uspevajo predvsem tisti posamezniki, ki so motivirani za osebni razvoj in rast. Študije dokazujejo, da posamezniki, ki imajo proaktivno osebnost in so proaktivno motivirani, večkrat doživljajo uspevanje,5 vendar je uspevanje odvisno tudi od konteksta okolja. Socialno okolje, predvsem medosebni odnosi s sodelavci in nadrejenimi spodbujajo uspevanje. Ta socialna dinamika omogoča posameznikom, da z interakcijami z drugimi osebami širijo svoja obzorja in se ob tem učijo ter čutijo pozitivne medsebojne vezi, ki jih navdajajo z energijo. Zato zaposleni, ki jim delovno okolje omogoča pogoje za rast in razvoj, lažje uspevajo kljub morebitnim izzivom in stresu. Če povzamemo, zaposleni, ki stremijo k osebnemu razvoju pri delu, ne morejo uspevati brez okolja, ki bi jim uspevanje zagotavljalo. Na drugi strani pa lahko podjetja, ki ustvarjajo klimo zaupanja in spoštovanja, omogočajo avtonomijo odločanja ter široko deljenje informacij, ustvarjajo okolje za zaposlene, ki lahko posledično večkrat uspevajo. Torej, če bodo posamezniki imeli željo po uspevanju, bodo iskali organizacijsko okolje, ki jim bo to omogočalo.

Kako se uspevanje razlikuje od podobnih konceptov?

Prvi korak je razumevanje, kako se uspevanje razlikuje od predhodno uveljavljenih konceptov, ki so v organizacijah bolj poznani. Pogosto uporabljen koncept zavzetost pri delu predstavlja pozitivno stanje duha, kjer zaposleni občutijo energijo, so popolnoma osredotočeni in so entuziastični glede svojega dela.6 Zavzeti zaposleni ob delu občutijo srečo, veselje in zanos ter delijo svojo energijo zavzetosti med druge zaposlene v podjetju. Zavzetim zaposlenim in tistim, ki uspevajo, je skupno to, da oboji čutijo energijo pri svojem delu, vendar tisti, ki uspevajo, razvijajo svoje kompetence preko učenja, medtem ko razvoj preko učenja ni ključen za tiste, ki so pri delu zavzeti. Zavzeti zaposleni so lahko zavzeti, ne da bi razvijali svoja znanja in spretnosti, če jim to ni prioriteta, medtem ko pri uspevanju zaposleni doživljajo energijo in občutek, da na delovnem mestu pridobivajo nova znanja in spretnosti.

Zaposleni, ki stremijo k osebnemu razvoju pri delu, ne morejo uspevati brez okolja, ki bi jim uspevanje zagotavljalo.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije