Vseživljenjsko učenje je resničnost za vsakega od nas
Čas branja 6 minIndustrija 4.0. je prišla v naš besednjak že pred petimi leti. Tistikrat se je zdela nekaterim še oddaljena prihodnost, drugi so že prepoznali priložnosti, sprejeli izziv in so danes z eno nogo že v Industriji 5.0.
V Sloveniji imamo obe skrajnosti med podjetji. Prehod ni in ne bo preprost za nikogar. Industrija 4.0 s svojimi zahtevami spreminja trg dela, saj »potrebuje« nova znanja in kompetence ter posledično spremembe v izobraževalnih programih. Študije potrjujejo, da avtomatizacija zahteva nujen razmislek in spremembe v izobraževalnih sistemih – kako ga prilagoditi novim zahtevam trga dela in zaposlovanja. Študija družbe Deloitte leta 2016 na Nizozemskem je potrdila, da je kar četrtina vseh študentov na Nizozemskem v programih usposabljanja za delovna mesta, ki v EU ne bodo več obstajala. Izobraževalni sistemi se bodo morali precej bolj prilagoditi željam in potrebam podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost. Danes tako pri iskanju in selekciji kadra opažamo, da šolskemu sistemu v številnih pogledih ne uspe slediti novim tehnologijam in hitremu razvoju gospodarstva. Šolski sistemi morajo čim hitreje slediti trendom na trgu dela. Saj prav nove tehnologije in demografski trendi sooblikujejo poklice in trg dela prihodnosti.
Industrija 4.0 je zahtevala od zaposlenih, tudi v Sloveniji, da bodo bolj tehnično, tehnološko in digitalno usposobljeni ter da bodo znali in zmogli ta znanja uporabiti na delovnem mestu. S tem bodo lahko uspešno in samostojno kos izzivom na delovnem mestu. Z Industrijo 4.0 namreč stopa v ospredje samostojen posameznik, ki zna upravljati procese v pametnih tovarnah. To pomeni, da bodo podjetja intenzivno iskala zaposlene s specifičnimi znanji, povezanimi z elektroniko, mehatroniko, razvojem programske opreme, pametnimi omrežji ipd. Vseživljenjsko izobraževanje postaja neločljiv del aktivnega posameznika. Formalna izobrazba preprosto ne bo več zadoščala, vseživljenjsko učenje ter pridobivanje novih kompetenc pa bo postalo del naših življenj. Posledično se bodo tudi spreminjale oblike in vsebine izobraževanja – v ospredju bo izkustveno učenje, ustvarjalno reševanje težav in sporov, učinkovito komuniciranje v timu ipd. Znanja in veščine morajo učenci oziroma študenti že v času formalnega izobraževanja zato dodatno pridobivati z delovnimi izkušnjami in z nenehnim učenjem ter prilagajanjem na potrebe okolja. Konkurenčno prednost bodo v prihodnosti imeli ciljno naravnani, prepričljivi, učljivi in prilagodljivi posamezniki. Na vrhu seznama zaželenih znanj in veščin pa bodo tiste, ki so povezane s tehnologijo in digitalnim področjem. Spremembe bodo morala uvesti tudi podjetja, ki bodo morala več vlagati v izobraževanje zaposlenih.