Za razvoj zaposlenih skrbi 82 % podjetij. Zakaj kompetenčne vrzeli kljub temu ostajajo?
Čas branja 6 minNova evropska raziskava, ki jo je za BusinessEurope pripravil Deloitte, odpira pomembno vprašanje za kadrovske strokovnjake in poslovna vodstva: če podjetja že vlagajo v razvoj zaposlenih, zakaj še vedno težko najdejo kompetence, ki jih potrebujejo? Odgovor ni nujno v številu izobraževanj, temveč tudi v tem, kako dobro so razvojne aktivnosti povezane z dejanskimi potrebami poslovanja.

Izvedeli boste:
- Kaj razkriva nova raziskava o ovirah pri razvoju kompetenc v evropskih podjetjih?
- Zakaj več usposabljanj še ne pomeni nujno manjših kompetenčnih vrzeli?
- Kako lahko HR razvoj zaposlenih tesneje poveže s poslovnimi cilji in preverja njegove učinke?
Evropska podjetja se že več let soočajo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih zaposlenih. Digitalizacija, umetna inteligenca, zeleni prehod in demografske spremembe spreminjajo zahteve delovnih mest hitreje, kot se jim lahko prilagajajo izobraževalni sistemi in organizacije.
Toda podjetja niso pasivna. Po ugotovitvah raziskave o dostopu do kompetenc (Access to Skills), ki jo je za evropsko združenje delodajalcev BusinessEurope pripravil Deloitte, 82 % anketiranih podjetij uporablja stalno usposabljanje zaposlenih za zagotavljanje potrebnih kompetenc.
Kljub temu pomanjkanje ustreznih znanj ostaja pomembna ovira za konkurenčnost. Raziskavo je BusinessEurope predstavil 23. oktobra 2026. BusinessEurope+1
Podatek odpira vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti tudi kadrovska vodstva: ali razvijamo kompetence, ki jih bo organizacija dejansko potrebovala, ali predvsem izvajamo izobraževanja, ki smo jih vajeni izvajati?
Podjetja usposabljajo, a jim zmanjkuje časa, denarja in zmogljivosti
Raziskava kaže, da dostop do ustreznih kompetenc ni odvisen samo od pripravljenosti delodajalcev za vlaganje v zaposlene.
Podjetja pri organizaciji usposabljanj omejujejo čas, stroški in razpoložljive organizacijske zmogljivosti. Te ovire so še posebej izrazite pri malih in srednje velikih podjetjih, kjer je težje zagotoviti nadomeščanje zaposlenih med izobraževanjem ali vzpostaviti samostojno funkcijo za razvoj kadrov.
Težava pa sega tudi zunaj posameznih organizacij. BusinessEurope opozarja na počasno posodabljanje izobraževalnih programov, različne sisteme priznavanja kvalifikacij in neusklajene opredelitve deficitarnih poklicev med državami.
Posledično se potrebe podjetij in ponudba razpoložljivih znanj pogosto ne srečajo pravočasno. BusinessEurope
Za HR to pomeni, da samo povečevanje proračuna za izobraževanje ne bo nujno odpravilo težave. Organizacija lahko zaposlenim ponudi več programov, vendar njihov učinek ostane omejen, če ne naslavljajo konkretnih sprememb delovnih nalog in procesov.
Ključno vprašanje ni več samo, koliko izobraževanj omogočamo zaposlenim, temveč kaj bodo po njih znali narediti drugače.
