Družba

Raziskava: Vodje umetni inteligenci zaupajo bolj kot sebi. Zaposleni pa njeno uporabo skrivajo.

Čas branja 11 min

Skoraj tretjina vodilnih zaposlenih bolj zaupa presoji umetne inteligence kot lastni. Hkrati več kot tretjina zaposlenih, ki uporabljajo UI, njeno uporabo prikriva pred sodelavci, vodji ali strankami. Nova ameriška raziskava Charter AI Pulse razkriva, da največje ovire pri uvajanju umetne inteligence niso nujno tehnološke. Pomembnejši so kakovost vodenja, zaupanje in možnost zaposlenih, da sooblikujejo način uporabe novih orodij.

Slika je simbolična. Vir: Magnific

Vodja med sestankoma odpre orodje umetne inteligence, vnese nekaj podatkov in v nekaj sekundah dobi analizo, predlog strategije ali odgovor na zapleteno poslovno vprašanje. Na drugi strani zaposleni isto tehnologijo uporablja za pripravo poročila, analizo podatkov ali oblikovanje predloga, vendar tega sodelavcem raje ne pove. Skrbi ga, da bodo njegovo uporabo UI razumeli kot dokaz, da naloge ne zna opraviti sam.

Oba uporabljata enako tehnologijo, vendar v povsem drugačnem psihološkem in organizacijskem kontekstu.

Prav ta razkorak je eno najzanimivejših sporočil nove raziskave Charter AI Pulse. Ameriška raziskovalna in medijska organizacija Charter je v sodelovanju z raziskovalcema Brianom Elliottom in Christino Janzer analizirala odgovore 5.000 zaposlenih, vodij in vodilnih zaposlenih, ki pri delu uporabljajo umetno inteligenco.

Raziskava ni preverjala zgolj tega, koliko ljudje uporabljajo UI in ali so zaradi nje produktivnejši. Osredotočila se je na vprašanje, ki ga podjetja pri uvajanju novih tehnologij pogosto spregledajo: ali umetna inteligenca ljudem dejansko izboljšuje delo in kakovost življenja?

Rezultati kažejo, da tehnologija lahko prinaša pomembne koristi, vendar jih zaposleni ne občutijo enako. Razlike so močno povezane z načinom vodenja, organizacijsko kulturo in stopnjo vpliva, ki ga imajo zaposleni na uporabo UI pri svojem delu.

Skoraj tretjina vodilnih zaposlenih bolj zaupa UI kot lastni presoji

Ena najbolj presenetljivih ugotovitev raziskave se nanaša na zaupanje.

Kar 32,8 odstotka vodilnih zaposlenih pravi, da bolj zaupa presoji umetne inteligence kot lastni. Med zaposlenimi brez vodstvenih odgovornosti je takšnih 16,3 odstotka, med vodji na srednjih ravneh pa 34,8 odstotka.

Vodilni zaposleni so tudi več kot dvakrat pogosteje kot zaposleni brez vodstvenih odgovornosti pripravljeni zaupati UI bolj kot strokovno usposobljenemu sodelavcu.

Raziskovalci pojav povezujejo s konceptom cognitive offloading, prenašanjem dela miselnega napora na zunanja orodja. To samo po sebi ni novo. Ljudje že dolgo uporabljamo kalkulatorje, iskalnike in druge tehnologije, da zmanjšamo kognitivne obremenitve.

Toda umetna inteligenca odpira nekoliko drugačno vprašanje. Ne pomaga nam več samo pri iskanju informacij ali izvajanju posameznih nalog, temveč oblikuje tudi razlage, priporočila in predloge odločitev.

Brian Elliott, eden od avtorjev raziskave, je za Axios opozoril, da so vodilni zaposleni pogosto pod pritiskom hitrega odločanja. UI jim lahko v nekaj trenutkih pripravi prepričljiv odgovor, ki ustvarja vtis gotovosti tudi takrat, ko problem zahteva dodatno presojo.

Raziskava kaže tudi, da približno petina vodilnih zaposlenih redno uporablja rezultate UI, čeprav ima o njih pomisleke.

To še ne pomeni, da vodje dejansko prepuščajo strateške odločitve algoritmom. Raziskava meri njihovo izraženo zaupanje, ne pa neposrednega vedenja pri sprejemanju pomembnih odločitev.

Kljub temu odpira vprašanje, ki bi moralo zanimati vsako upravo: kako zagotoviti, da bo UI izboljševala kakovost odločanja, ne pa nadomeščala kritične presoje in strokovnih izkušenj?

Več kot tretjina uporabnikov prikriva uporabo UI

Na drugi strani organizacijske hierarhije se pojavlja skoraj nasproten problem.

36 odstotkov uporabnikov UI priznava, da so njeno uporabo že prikrili pred vodjo, sodelavcem ali stranko.

Najpogostejši razlog je strah, da bi jih drugi zaradi uporabe tehnologije ocenili kot manj sposobne.

To je pomembno predvsem zato, ker podjetja zaposlene pogosto javno spodbujajo k uporabi UI, v vsakodnevnem delu pa morda ne ustvarijo okolja, v katerem bi se zaposleni počutili dovolj varne, da o njej odkrito govorijo.

Če zaposleni meni, da mora uporabo orodja skrivati, se zmanjšajo možnosti za izmenjavo dobrih praks, skupno učenje in pravočasno prepoznavanje napak.

Raziskava razkriva še presenetljivo ugotovitev: vodje so 1,6-krat pogosteje kot zaposleni brez vodstvenih odgovornosti prikrivali uporabo UI.

Torej tudi tisti, ki naj bi spodbujali tehnološke spremembe, niso nujno pripravljeni odkrito pokazati, kako sami uporabljajo nova orodja.

Raziskovalci so ugotovili še povezavo med prikrivanjem uporabe UI in izgorelostjo. Prikrivanje je bilo najmočnejši dejavnik, povezan z večjo verjetnostjo, da se je izgorelost zaposlenih ob uporabi UI povečala, namesto zmanjšala.

Iz tega ne moremo sklepati, da prikrivanje neposredno povzroča izgorelost. Lahko pa kaže na širše težave v organizacijski kulturi, kot so pomanjkanje zaupanja, negotovost in občutek, da zaposleni ne smejo odkrito govoriti o svojem načinu dela.

Za HR je zato pomembno vprašanje, ali so pravila uporabe UI samo zapisana ali pa jih vodje tudi dejansko podpirajo s svojim ravnanjem.

Vodje menijo, da pomagajo. Zaposleni te podpore ne vidijo.

Raziskava Charter AI Pulse razkriva še en pomemben razkorak.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije