Zakaj sistemsko vodenje sprememb?
Čas branja 9 minOb vsaki spremembi, ki jo vodstvo želi vpeljati v poslovanje, se pri zaposlenih pojavita strah in konflikti. Če te odzive zanikamo, ne bodo sami od sebe izginili, ampak bodo postajali vedno bolj očitni in nasprotovali bodo spremembam. Kako ravnamo s temi odzivi in nasprotovanjem, je zelo občutljiv in hkrati pomemben del vpeljevanja sprememb, čeprav se večinoma dogaja le na ravni misli in čustev vpletenih ljudi. Ali pa prav zaradi tega.
V zadnjih mesecih pogosto slišimo »Nikoli več ne bo, kot je bilo«. A tudi: »Končno smo nazaj,« in »spet delamo po starem.« Z virusom smo stopili v spremembe, potreba po varnosti pa nas občasno potisne v staro kolesje, vračanje k starim vzorcem. A so sile močne in spremembe nujne. V naravi preživijo vrste, ki se znajo prilagoditi. Tudi mi se znamo.
Kako vpeljati spremembo, da bo čim manj boleča in čim bolj uspešna?
Trenutna situacija nas sili v spremembe v1 poslovnih procesih, v2 poslovnih funkcijah, spremembe so v3 kulturi organizacije, saj se spreminjajo naša prepričanja, celo vrednote in zagotovo naše obnašanje. Socialna pravila obnašanja so se v zadnjih mesecih bistveno sprmenila; razkuževanje rok, razdalja med sodelavci, nošenje mask, vse to vpliva na spreminje kulture organizacije. Ta pa je bistvena za uspešno vpeljavo sprememb v poslovanje. Četrto področje ali pogled na organizacijo z vidika uvajanja sprememb so spremembe na področju4 distribucije moči, in dejavniki, ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Razumevanje, kje je moč in kako se ti centri moči razvijajo, je ključno za uvajanje sprememb. Sistemsko gledano je organizacija kompleksen skupek interesnih skupin in odnosov med njimi – množica različnih sil, ki delujejo v smeri koherentnosti.
V teh izrednih časih so spremembe ključnega pomena za organizacijo, da preživi. Želimo več, kot le da preživi; da uspešno deluje na dolgi rok. To pa desežemo tako, da upoštevamo celoto: tako posameznike, oddelke, povezave, procese, kupce, lastnike, partnerje … in druge dele organizacije (elemente sisema) kot tudi okolje: naravo, širšo družbeno skupnost, lokalno skupnost, zakonodajne in regulatorne institucije (večje sisteme, katerih del je organizacija). Da delujemo trajnostno in socialno odgovorno.
Kako sistemsko gledati, sprejemati in voditi spremembe
Poslovni sistem je izjemno zapletena mreža vzrokov in posledic, za katere se ne moremo nadejati, da jih bomo kdaj v celoti dojeli. Ko mislimo, da smo jih, se spremenijo. Pomaga, če organizacijo ali kar cel svet opazujemo in dojemamo z oddaljene perspektive, na sicer bolj grobi ravni, a tam lahko opazujemo trende in ne posameznih interakcij.
Vam je znana situacija, ko vaša najboljša prijateljica vidi vašo situacijo bolj jasno kot vi, ki ste vanjo neposredno vpleteni. Vaše videnje je zaradi različnih razlogov in vzrokov, povezanih z vami osebno, nerealna. Vendar to ugotovite šele, ko situacija mine in se od nje oddaljite.
Ljudje smo nagnjeni k pristranskosti pri ocenjevanju samega sebe. Zato oseba, ki dobro pozna situacijo, vendar ne trpi zaradi teh pristranskosti, lahko veliko bolj jasno oceni položaj (nevtralni pogled). Oseba, ki ni v središču zadevnega sistema, lahko zazna bistveno bolje od tistega, ki je sredi dogajanja, ker ni pristranski. Tesno sodelovanje v sistemu neizogibno prinaša pristranskosti v delovanju, saj mora udeleženec upoštevati ne le sisteme zunaj sebe, ampak tudi dvosmerno interakcijo med samim seboj in sistemom.
Sistemski pristop torej lahko razumemo kot prilagoditev našega mentalnega modela tako, da se čim bolj ujema z resničnim svetom. Kajti naše pristranskosti izkrivljajo naše dojemanje sveta, naše interakcije z njim in drugimi akterji in s tem posledično tudi rezultat.
Velja prepričanje, da ljudje sebe dojemamo kot ločene posameznike, ki obstajajo neodvisno, v resnici pa smo del niza zapletenih sistemov. Smo del celote in celota je bolj pomembna kot njeni deli. Sistem je zgrajen tako iz posameznih elementov kot medsebojnih povezav teh elementov. Sistem ima tudi moč ustvarjanja onkraj tega, kar lahko prinesejo njegovi elementi, ima svoje nove funkcije, ki jih ne moremo omejiti zgolj na značilnosti njegovih posameznih elementov. Čeprav ima sistem primat nad svojimi elementi, ti lahko vplivajo na naravo sistema. Posamezniki lahko vplivamo na sistem. Ne le s tem, da ga vzdržujemo, ampak lahko že z majhno spremembo vedenja vplivamo na sistem v globino. Da bi to storili namenoma, potrebujemo sistemsko inteligenco ali sistemsko zavedanje. To pomeni, da se zavedamo obstoja sistema in njegove strukture, da razumemo, kakšen vpliv ima sistem na nas in na druge posameznike, ki ga sestavljajo. Da se zavedamo lastnega mesta v sistemu in smo ga zmožni videti z očmi drugega. Tak pogled nas vabi, da vidimo svet in svoj prostor kot del množice povezav in odnosov. Vse je povezano in vsi smo vse.