Želje, čustva in znanje
Čas branja 5 minS tokratno temo revije zahajamo v smer, kjer se podjetništvo in posel tesno prepletata z nekaterimi družboslovnimi vedami, pa naj gre tudi iztočnica nekako v tem smislu. »Človeško vedenje izhaja iz treh izvirov – želja, čustev in znanja,« je pred dva tisoč petsto leti trdil Platon. Kljub vsemu človeškemu napredku v tem času bi tudi danes težko oporekali tej trditvi. Poglejmo skozi prizmo investitorja, ki pretežni del svojega časa posveča spremljanju dogajanja v podjetniškem sektorju.
Podjetniki so izredno karakterno heterogena skupina, ki ji lahko pripišemo redke stereotipne lastnosti, če izvzamemo željo po samostojnosti, nagnjenost k tveganju in močno voljo. Po drugi strani pa prav trije izvori, o katerih govori Platon, krojijo usodo prav vsakega podjetniškega poskusa.
Želja uspeti
Posamezniki, ki začenjajo nek nov poslovni izziv, imajo namreč praviloma izredno močno voljo, da s svojim projektom uspejo. Močnejša, ko je želja po uspehu, večja je trma, s katero se podjetnik spopada z vsakdanjimi težavami, ki jih ni mogoče popolnoma predvideti vnaprej. Neštetokrat slišana floskula, »ko bi takrat vedel, kaj me čaka …,« odraža prav to, da podjetnik na začetku ni mogel predvideti vseh težav, s katerimi se je pozneje soočal. Če je danes še aktiven in nadaljuje svojo pot, pomeni, da je vse težave nekako obvladal in se bori dalje. Če so bili izzivi preveliki, je danes bogatejši za izkušnje.
Čustveni vrtiljak
Z intenzivnostjo želje sovpadajo tudi čustva. Podjetniki ta njihov preizkus čustev, ki se dogaja praktično na dnevnem nivoju, imenujejo »čustveni vrtiljak« (angl. emotional roller coaster), kar pomeni dnevna visoka nihanja v razpoloženju, ki so spodbujena z dogajanjem v lastnem podjetju. V nasprotju z zaposlenimi ljudmi v večjih gospodarskih sistemih ali javni upravi, ki relativno več časa preživijo v stabilnih razmerah in pri katerih so ti dogodki redkejši, se podjetniki praktično na dnevnem nivoju soočajo z novimi situacijami, ki jih bodisi osrečujejo bodisi potiskajo v depresijo. Ko se teh čustvenih šokov v določenem obdobju nabere preveč, podjetnik pogosto pretirano odreagira, saj se njegov nivo tolerance zaradi psihične utrujenosti precej zniža. Močni čustveni izbruhi so tako pri podjetnikih pogosti in močnejša, ko je podjetnikova želja po uspehu, močnejše in pogostejše čustvene reakcije lahko od njega pričakujemo. Bralce bi rad spomnil na to, da so največje podjetniške ikone pogosto označene kot kolerične osebnosti, vendar večino teh njihovih izpadov izvira iz njihove neomajne želje in predanosti, ki ji zato pogosto pričakujejo tudi od svojih zaposlenih in od drugih partnerjev v njihovem poslovnem, pogosto pa tudi zasebnem okolju.
Podjetniška znanja
Na tej točki pridemo do tretjega izvira človeškega delovanja – do znanja. Če vprašate katerega koli izkušenega podjetnika, česa mu je v zgodnji fazi njegove kariere najbolj primanjkovalo, bo le redko kdo od njih izpustil besedo znanje ali izkušnje (ki so dejansko znanje, pridobljeno s prakso). Pridobivanje podjetniškega znanja je zelo specifično in težavno predvsem zato, ker je vsak podjetniški podvig edinstven in zahteva kombinacijo znanj, ki jih je podjetniku izredno težko sproti osvajati. Poglejmo si enostaven primer podjetnika, ki se loti izdelave nove mobilne aplikacije, ki jo bo pozneje ponudil trgu. Namenoma sem izbral izredno enostaven primer. Ta podjetnik mora imeti osnovna znanja glede prepoznavanja tržnih potreb, da prepozna potrebo po določeni mobilni aplikaciji na trgu. Poleg tega mora znati tudi predpostaviti, koliko bo vsak kupec pripravljen odšteti za tovrstno aplikacijo. Torej mora imeti vsaj osnovna znanja trženja. Ko ima idejo izpiljeno in narejen tudi načrt trženja, se mora lotiti izdelave aplikacije. Za to mora najeti programerja, ali pa se lotiti programiranja sam. Če najame programerje, mora imeti osnovna znanja vodenja podjetij, medtem ko mora v primeru lastnega programiranja, obvladati programerska znanja. Ko je produkt izdelan in primeren za lansiranje na trg, se mora podjetnik podkovati tudi o prodajnih strategijah, saj brez prodaje ni uspešnega podjetja. Če k tem osnovnim kategorijam prištejemo še to, da mora vsak podjetnik znati osnove financ, če želi učinkovito prerazporejati resurse, ter obvladati delo z ljudmi, ko gre za njegove zaposlene, dobimo potrebo po pravem »multipraktiku«. Človek seveda vseh teh znanj vnaprej ne more imeti in zato se podjetništva vsak loteva na svoj način. Večina podjetnikov z načrtnim fokusom v določene zgoraj naštete kategorije in načrtnim ali nenamenskim ignoriranjem drugih komponent.
Multipliciranje
Meni osebno se zdijo najbolj tvegani podjetniki, ki so prepričani, da bodo vsa ta znanja osvojili sami. Če je človek dober programer, praviloma ni dober prodajnik. Ključ do uspeha vsakega podjetja je tako kar najhitreje akumulirati v podjetju znanja, ki bodo omogočala identifikacijo in obvladovanje tveganj, povezanih z zgodnjo razvojno fazo podjetja in hitro rastjo. Bolj ko je podjetniška ekipa sestavljena z multidisciplinarnimi kadri (pod predpogojem, da se med seboj spoštujejo in znajo komunicirati), večje možnosti ima za uspeh. Znanje se namreč v tem primeru multiplicira in podjetniška ekipa, ki je sestavljena iz posameznikov z bogatimi izkušnjami, ki si ta znanja delijo med seboj, bo nekajkrat hitrejša v svojem razvoju kot posameznik, ki se v vsaki situaciji izobražuje od začetka.
Znanje je tudi najbolj učinkovito sredstvo za lajšanje in preprečevanje konfliktnih situacij. Večina konfliktov v podjetjih, pa tudi v zasebnih medosebnih odnosih temelji na pomanjkljivih informacijah oziroma neznanju. Posamezniki, ki imajo določena znanja, se v določeni situaciji mnogo bolje znajdejo; vedo, kateri so dejavniki, ki so jih pripeljali v to situacijo in kateri so možni izhodi. Nasprotno ljudje s pomanjkanjem znanja ne vedo, kaj je bil razlog, da so se znašli v tej situaciji, še manj pa se jim sanja, kaj jih bo popeljalo iz nje. V takem trenutku zavzamejo defenzivno držo, kar prinese s sabo konflikt. Manj ko imajo znanja o situaciji, v kateri so se znašli, težje bo ta konflikt rešljiv, saj njihova ravnanja ne bodo nujno racionalna v vsakem trenutku.
Kot vidimo, je torej znanje dobrina, ki je ključna za uspeh podjetnika, obenem pa tudi izredno težko dosegljiva. Moj nasvet je pogosto, naj se podjetniki čim manj ukvarjajo s tem, kdo jim bo ukradel podjetniško idejo, po drugi strani pa naj imajo v vsakem trenutku odprte oči in ušesa glede tega, kdo so posamezniki z izjemnimi znanji, ki bi lahko dopolnili njegovo podjetniško ekipo in pomagali pri doseganju njegovih želja in ciljev. Če jim uspe zbrati ekipo izjemnih posameznikov, se bodo lahko oni posvetili le tistemu področju v podjetju, ki njim najbolj ustreza in za katerega imajo največ znanja. Pot do uspeha bo v tem trenutku manj negotova, predvsem pa za podjetnika mnogo manj stresna.
Po drugi strani pa prav trije izvori, o katerih govori Platon, krojijo usodo prav vsakega podjetniškega poskusa.
