Splošno

Absentizem: Izzivi in dobre prakse za njegovo preprečevanje

Čas branja 6 min

Absentizem, ali odsotnost zaposlenih z delovnega mesta zaradi bolezni ali poškodb, predstavlja enega največjih izzivov za slovenska podjetja in širše gospodarstvo. AmCham komisija za prihodnost dela je nedavno razpravljala o tem perečem vprašanju, pri čemer je pravne in statistične vidike predstavila Ana Novinec iz AmCham, ključne dobre prakse pa je delila Ana Čuk iz podjetja Lek.

Slika je simbolna. Foto: Freepik

Pravni okvir bolniških odsotnosti

Ana Novinec je uvodoma pojasnila pravno ureditev bolniških odsotnosti, ki je v Sloveniji opredeljena z Zakonom o delovnih razmerjih. Ta ločuje med:

  1. Odsotnostmi zaradi bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom.
  2. Odsotnostmi zaradi bolezni ali poškodb, ki so povezane z delom.

Razlika med obema vrstama odsotnosti se kaže predvsem v obveznosti delodajalca glede nadomestila plače. Pri odsotnostih, povezanih z delom, mora delodajalec nadomestilo izplačevati prvih 30 dni, ne glede na število odsotnosti v letu. V primeru odsotnosti, ki niso povezane z delom, pa je to obdobje omejeno na največ 120 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Leta 2024 je bil uveden tudi nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki omogoča bolj strukturirano prepoznavanje in obravnavo teh bolezni. Pravilnik prinaša izboljšave v delovnih pogojih ter prispeva k učinkovitejši preventivi, kar zmanjšuje tveganje za nastanek novih poklicnih bolezni.

Statistični izzivi absentizma

Statistika razkriva resnost problema absentizma v Sloveniji. Ključni poudarki vključujejo:


Več v kategoriji Splošno

Več člankov iz te kategorije