Nova ureditev nadzora bolniških odsotnosti, ki jo izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v praksi odpira številna vprašanja delodajalcev, zaposlenih in HR strokovnjakov. Ključno med njimi je, ali tak nadzor posega v zasebnost zaposlenih ali celo pomeni obliko prikritega nadzora. Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije je po preučitvi pobud ugotovila, da obstoječa ureditev ne posega v človekove pravice in ne predstavlja detektivske dejavnosti.

Za organizacije to pomeni večjo jasnost glede zakonitih okvirov nadzora bolniških odsotnosti, hkrati pa odpira tudi vprašanje, kako v praksi uravnotežiti nadzor, zaupanje in dobrobit zaposlenih.

Kaj pomeni laični nadzor bolniškega staleža

Varuh je primerjal pooblastila laičnih nadzornikov ZZZS, določena v 77.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, z detektivskimi pooblastili, ki jih ureja Zakon o detektivski dejavnosti. Ugotovil je, da gre za dve vsebinsko in pravno ločeni področji.

Laični nadzorniki imajo omejen obseg nalog. Njihovo delo vključuje predvsem:

• obisk pri zavarovancu,
• pogovor z zavarovancem,
• pridobivanje informacij iz javno dostopnih virov.

Nadzorniki nimajo dostopa do zdravstvene dokumentacije, ne uporabljajo prikritih metod opazovanja in nimajo pooblastil za uporabo tehničnih sredstev ali zbiranje občutljivih osebnih podatkov. Namen njihovega dela je preveriti, ali zavarovanec spoštuje zdravnikova navodila za zdravljenje in okrevanje.

Poročilo nadzornika ni odločitev

Pomembno razmejitev predstavlja tudi vloga poročila, ki ga pripravi laični nadzornik. To poročilo ne pomeni odločitve o upravičenosti bolniškega staleža, temveč le informacijo ali pobudo za ponovno presojo.

Končno odločitev o bolniškem staležu vedno sprejme:

• imenovani zdravnik ali
• pristojna zdravstvena komisija.

Takšna ureditev po oceni Varuha zmanjšuje tveganje za samovoljno ali prekomerno poseganje v pravice posameznika.

Kaj to pomeni za HR in delodajalce

Za kadrovsko stroko je odločitev Varuha pomembna predvsem z vidika upravljanja absentizma in komunikacije z zaposlenimi. Organizacije se pogosto soočajo z dvema izzivoma: zagotavljanjem zakonitega nadzora nad odsotnostmi in ohranjanjem zaupanja zaposlenih.

V praksi to pomeni:

• večjo potrebo po jasnem informiranju zaposlenih o postopkih nadzora,
• usklajevanje internih politik z zakonodajo in priporočili institucij,
• skrb za ravnovesje med nadzorom in podporo zaposlenim v času bolezni,
• vključevanje vidika zdravja in delovne zmožnosti v širše strategije dobrega počutja.

Hkrati odločitev potrjuje, da nadzor bolniškega staleža kot tak ni sporen, če je omejen, transparenten in strokovno nadzorovan.

Spremljanje ureditve v praksi

Varuh je ob tem napovedal, da bo izvajanje nove ureditve še naprej spremljal. Če bi se pokazalo, da nadzor v praksi ne zagotavlja ustreznih varovalk ali da prihaja do nepravilnosti, bi lahko vprašanje ponovno odprl.

Za HR strokovnjake to pomeni, da ostaja pomembno spremljanje zakonodajnih sprememb, praks ZZZS in odzivov zaposlenih. Nadzor bolniških odsotnosti namreč ni le pravno vprašanje, temveč tudi pomemben element organizacijske kulture, zaupanja in upravljanja delovne zmožnosti.

Sklep

Odločitev Varuha prinaša večjo pravno jasnost glede laičnega nadzora bolniških odsotnosti. Za organizacije pa ostaja ključna naloga, kako zakonite nadzorne mehanizme vključiti v celostni pristop k zdravju zaposlenih, absentizmu in odnosom na delovnem mestu.

Več v kategoriji Pravo in davki

Prakse

Petra Hercog

Interno komuniciranje: #lifeatMOL TV – zgodba, ki jo zaposleni dejansko spremljajo

Intervju

Sabina Lokar

Gregor Makuc, Lek: Vodenje kot nenehen dialog, ne le kot monolog z vrha

Slovenski kadrovski kongres

Uredništvo HR&M

Premiki, ki štejejo: kjer HR postane odločilen dejavnik poslovne uspešnosti

Družba

Tina Cipot

Kako komunicirati težke odločitve (in pri tem ne izgubiti zaupanja)

Več člankov iz te kategorije