Zakon o urejanju trga dela uvaja novo možnost dogovora o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo, tako imenovani ukrep 80/90/100. Ukrep se začne uporabljati s 1. januarjem 2026. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo podrobnejše informacije in pogosta vprašanja in odgovore glede izvajanja ukrepa. 

Gre za ukrep za podaljševanje delovne aktivnosti in izhaja iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa sledi tudi Priporočilu Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo.

"Z ukrepom spodbujamo delavce in delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve, delavcu omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časom. Delavec bo tako delo opravljal v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, njegova osnovna plača, bo za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, delavec pa bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas," pojasnjujejo na ministrstvu.

Pogosta vprašanja in odgovori

V nadaljevanju objavljamo še nekaj pogostih vprašanj in odgovorov, ki so jih pripravili na MDDSZ:

Ali morata biti izpolnjena oba pogoja - dopolnjenih 60 let starosti in 35 let pokojninske dobe – da lahko koristim ukrep?

Ne. Pogoja nista določena kumulativno, zato je dovolj, da je izpolnjen eden od obeh pogojev.

V letu 2026 bom dopolnil 57 let, dopolnjenih imam 30 let pokojninske dobe. Ali lahko koristim ta ukrep?

Ne. Ukrep v letu 2026 lahko koristi delavec, ki v letu 2026 dopolni 58 let. Enako velja za leto 2027. V nadaljnjih letih pa je do leta 2035 predvideno zviševanje starosti za 3 mesece. V letu 2035 bo tako starostni pogoj znašal 60 let.

Ali se z delavcem sklene nova pogodba o zaposliti ali aneks?

Sprememba pogodbe o zaposlitvi se dogovori z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Je pa potrebno v aneksu določiti vse bistvene sestavine, ki se glede na ukrep spreminjajo.

Na kakšen način in pod katerimi pogoji lahko delodajalec ali delavec prekine ali prekliče dogovor o krajšem delovnem času pred upokojitvijo?

Tudi v primeru, da delavec ali pa delodajalec predlagata spremembo pogodbe o zaposlitvi na način, da delavec ne bo več koristil ukrepa 80/90/100 in bo delal s polnim delovnim časom ter prejemal osnovno plačo za polni delovni čas, je potrebno soglasje obeh pogodbenih strank.

Ali lahko koristim ukrep, če delam krajši delovni čas zaradi invalidnosti?

Ne. Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. ZDR-1 v 67. členu ureja t. i. posebni »part time«. V teh primerih gre za pravico delavca, da trajno ali začasno začne delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko dela. Gre torej za primere zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki temeljijo na upravičenjih, ki jih dajejo delavcem predpisi s področja socialnih zavarovanj. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa mu pripadajo tako kot delavcu, ki dela polni delovni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

Ali lahko koriščenje ukrepa časovno omejimo?

Zakon ne predvideva omejitev v zvezi s trajanjem koriščenja ukrepa. 

Kdo plača prispevke za socialna zavarovanja za razliko od 80%, kolikor je delavčeva obveznost?

Prispevki za socialno varnost se obračunajo od osnovne plače delavca, kar v primeru ukrepa 80/90/100 predstavlja 90 %(in ne 80 %) zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas. Od navedene osnove delodajalec odvede prispevke na način kot v primeru siceršnje zaposlitve za polni delovni čas. 

Ukrep pomeni delo 32 namesto 40 ur na teden. Ali je to en cel prost dan v delovnem tednu ali je lahko en dan v tednu delovna obveznost 8 ur in 4 dni v tednu 6 ur ali pa kako drugače in odvisno od dogovora z delodajalcem ?

Določitev dnevnega ali tedenskega delovnega časa in razporeditev delovnega časa je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Stranki se morata o navedenem dogovoriti oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Zakon ne določa natančneje na kakšen način se delovni čas razporedi v primeru koriščenja ukrepa 80/90/100, saj je razporeditev delovnega časa eden od elementov organiziranja delovnega procesa in torej v domeni delodajalca. Vsak posamezen delodajalec pa mora poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogovorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.

Ali lahko koristim ukrep, če imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z dvema delodajalcema?

ZDR-1 daje možnost dogovora o krajšem delovnem času v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas – torej v primeru, ko ima delavec z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Kdo krije razliko v plači in kdo plača prispevke?

Osnovno plačo v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas izplača delodajalec. Prav tako plača prispevke in davke od navedene osnove.

Kdo plača razliko v prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Skladno z določbo 158. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) se bo za ugotovitev pokojninske osnove plača, ki jo je delavec prejel po 67. b členu ZDR-1, preračunala na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, ter se bo obdobje krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo upoštevalo, kot da je delavec delal s polnim delovnim časom. 

Kakšne so obveznosti delodajalca glede spremembe prijave v zavarovanje?

Delodajalec delavca odjavi iz socialnih zavarovanj in ga ponovno prijavi z zavarovalno podlago 122.

Ali se mi bo število dni letnega dopusta znižalo in ali bom imel nižji regres?

Delavec ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Navedeno pomeni, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust v celotnem obsegu (peti odstavek 131. člena v povezavi s 67. členom ZDR-1).

ZDR-1določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, minimalno število letnega dopusta delavca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Na takšen način se izenačuje dolžina dejanske odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta za delavce, ki imajo delovni čas razporejen na različno število dni v tednu, saj se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, kot dan letnega dopusta pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Bistveno je torej, da se mora vsakemu delavcu neodvisno od razporeditve delovnih dni v tednu zagotoviti odsotnost zaradi letnega dopusta najmanj v obsegu štirih koledarskih tednov na leto. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni, delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni, delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni minimalnega letnega dopusta.

Ali lahko dogovorim uveljavitev ukrepa že takoj ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi?

Spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100 lahko delavec in delodajalec predlagata in dogovorita kadarkoli tekom trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas.

Preberite tudi članek 80/90/100: Ste pripravljeni na novi ukrep krajšega delovnega časa pred upokojitvijo?