Delovno pravo: Najpogostejše kršitve delodajalcev v praksi
Čas branja 8 minPoročilo o delu Inšpektorata RS za delo (IRSD) je lahko za delodajalce pomemben vir informacij. Na podlagi predstavljenega inšpekcijskega nadzora, ugotovljenih kršitev in pojasnil IRSD k nekaterim institutom lahko preverijo pravilnost svojega ravnanja. Kršitve imajo namreč lahko resne posledice za poslovanje delodajalcev, saj lahko odločitve inšpektorjev neposredno vplivajo na nadaljnje poslovanje zavezancev, med drugim na možnost zaposlovanja tujcev, sodelovanje v postopkih javnega naročanja, pridobivanje potrdil A1, ustanavljanje podjetij ali pridobivanje statusa družbenika.

Izvedeli boste:
- Katera področja delovne zakonodaje prinašajo največ tveganj za delodajalce?
- Katere kršitve so najbolj pod drobnogledom inšpektorjev?
- Kako ugotovljene nepravilnosti vplivajo na nadaljnje poslovanje podjetja?
V nadaljevanju na kratko povzemamo delo IRSD na področju nadzora delovnih razmerij, ki je podrobneje predstavljeno v poročilu IRSD za leto 2025.
IRSD je v omenjenem letu opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov, ugotovil 18.215 kršitev in izrekel 8.015 ukrepov.
Na področju delovnih razmerij so inšpektorji opravili 5.943 pregledov in ugotovili 8.592 kršitev (leto prej 7.733). Na področju varnosti in zdravja pri delu so v 5.091 pregledih zabeležili 9.623 kršitev. Največ nepravilnosti so ugotovili v gradbeništvu (1.650), sledijo predelovalne dejavnosti (991), gostinstvo in turizem (897), prevozništvo in skladiščenje (827) ter trgovina (440).
IRSD poudarja, da povečano število kršitev ne pomeni nujno zgolj slabšega spoštovanja zakonodaje, temveč je tudi posledica usmerjenih nadzorov v najbolj tveganih panogah.
V nadaljevanju poglejmo, katere so najpogostejše kršitve delovnopravne zakonodaje.
Kršitve določb o plačilu za delo
Največ ugotovljenih kršitev v zasebnem sektorju se je nanašalo na področje plačila za delo. IRSD v ta sklop uvršča kršitve zakonskih določb o plačilu za delo (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki), o izplačilu regresa za letni dopust in povračilu stroškov v zvezi z delom ter kršitve v zvezi z minimalno plačo.
Najpogostejše nepravilnosti v letu 2025 so bile neizplačila ali prepozna izplačila plač in dodatkov, kršitve glede minimalne plače ter neizplačila ali prepozna izplačila regresa za letni dopust (v celoti ali sorazmerno). V okviru tovrstnih kršitev IRSD izpostavlja problematično prakso nekaterih delodajalcev, ki regres izplačujejo z zamudo ali v gotovini, čeprav zakon temelji na načelu brezgotovinskega izplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja.
Največ ugotovljenih kršitev v zasebnem sektorju se je nanašalo na področje plačila za delo.
Inšpektorat opozarja tudi na pravilno vodenje evidenc o izrabi delovnega časa, ki so podlaga za pravilen obračun plače, na primere diskriminatornega ravnanja delodajalcev pri izplačilu plačila za poslovno uspešnost, na težave pri dokazovanju, da je delodajalec izdal pisni obračun plače, na nepravilnosti pri plačilu delavcev, napotenih na delo v tujino, ter na neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih, dodatkov za delovno dobo in povračil stroškov v zvezi z delom. Tudi pri obračunu nadomestil plač inšpektorji opažajo nepravilnosti, predvsem zaradi napačno uporabljene osnove za nadomestilo plače.
