Zakaj smo pod drobnogled vzeli prav to področje? Ker podatki kažejo, da neaktivnost ne krha le zdravja posameznikov, ampak neposredno spodbuja absentizem, poganja skrite stroške prezentizma in zmanjšuje kognitivne sposobnosti zaposlenih. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, ergonomijo in spodbujanjem aktivnih odmorov lahko podjetja pomembno vplivajo na zmanjšanje bolniških odsotnosti ter povečajo zavzetost zaposlenih.

31 % odraslih ne dosega priporočene ravni telesne dejavnosti

To pomeni, da je 1,8 milijarde odraslih izpostavljenih povečanemu tveganju za bolezni zaradi premalo gibanja.

Kaj to pove kadroviku?

Spodbujanje gibanja na delovnem mestu ni le promocija zdravja. Je naložba v bolj zdrave, bolj vitalne in dolgoročno uspešnejše zaposlene. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije je do leta 2030 zmanjšati telesno neaktivnost za 15 %. Del tega cilja lahko dosežemo tudi na delovnem mestu.

Vir – Svetovna zdravstvena organizacija, Fact sheets: Physical activity.

7.124.969 izgubljenih dni v Sloveniji je povezanih z mišično-skeletnimi boleznimi, duševnimi motnjami in rakom

Vpogled

Čeprav imajo te bolezni različne vzroke, raziskave kažejo, da imajo pomembne skupne dejavnike tveganja: telesno neaktivnost, dolgotrajno sedenje, kronični stres in nezdrav življenjski slog. Podjetja na vse dejavnike tveganja sicer ne morejo vplivati, lahko pa pomembno prispevajo k njihovemu zmanjševanju z ergonomijo delovnega mesta, aktivnimi odmori, spodbujanjem telesne dejavnosti in podporo pri skrbi za duševno zdravje.

Več v kategoriji Družba

Vodenje

Sabina Lokar

Ko prodaja postane kultura: zakaj je poslovni rezultat naloga celotne organizacije

Prakse

Nada Stegnjaić

Aktivno odštekani: spreminjanje digitalnih navad v A1 Slovenija

HRM

Sabina Lokar

Dobre prakse: kultura psihološke varnosti pri delu v Danfossu in Endavi

Psihologija

dr. Sonja Robnik

Ničelno strpni do nasilja ali do prijaviteljev?

Več člankov iz te kategorije