Dohodki iz delovnega razmerja po določbah Zakona o dohodnini
Čas branja 14 minOpredelitev dohodkov iz delovnega razmerja je po Zakonu o dohodnini širša, kot v samem Zakonu o delovnih razmerjih. Poleg dohodkov za plačilo je posameznik upravičen tudi do povračila stroškov in drugih dohodkov, ki so določeni v delovno-pravni zakonodaji. ZDoh-2 te dohodke davčno obravnava in jih v primeru neizpolnjevanja pogojev tudi delno ali v celoti obdavči. V članku prikazujemo širino opredelitve dohodkov iz delovnega razmerja po ZDoh-2 in pripadajoče davčne posledice.
Pri urejanju delovnih razmerij v praksi je potrebno upoštevati Zakon o delovnih razmerjih, pri obremenitvi oz. obdavčitvi pa Zakon o dohodnini. Pri tem se je potrebno zavedati, da Zakon o dohodnini (izključno) za davčne namene širi pojem dohodek iz delovnega razmerja.
Po določilu ZDR-1 je dohodek iz delovnega razmerja plača, nadomestilo plače, regres in povračila stroškov. Zakon o dohodnini pa dohodek iz delovnega razmerja opredeljuje zelo široko, in sicer poleg dohodkov iz ZDR-1 navaja še vrsto drugih dohodkov, ki zaradi te opredelitve v ZDoh-2 zapadejo v obdavčitev z dohodnino in posledično so obremenjeni tudi s prispevki za socialno varnost.
V prispevku si bomo pogledali »širokost« Zakona o dohodnini.
Dohodki iz delovnega razmerja po ZDOH-2 v povezavi z ZDR-1
Dohodki iz delovnega razmerja, kot jih davčno opredeljuje ZDpoh-2, so davčno opredeljeni kot del dohodkov iz zaposlitve. Dohodek iz zaposlitve je vsak dohodek, ki ga posameznik prejme na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Zaposlitev je vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, ne glede na rok trajanja dela.
ZDoh-2 v dohodke iz zaposlitve všteva vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Tako je dohodek iz zaposlitve opredeljen kot:
- dohodek iz delovnega razmerja in
- dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.
ZDR-1 praviloma določa dohodke iz delovnega razmerja, kjer je delovno razmerje opredeljeno kot »razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca«. (4. člen ZDR-1)
Dohodki iz delovnega razmerja po ZDOH-2
Dohodki iz delovnega razmerja so taksativno našteti v 1. odst. 37. člena ZDoh-2.
(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
- plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
- regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
- povračilo stroškov v zvezi z delom,
- boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
- nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
- prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
- nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
- dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.
Zakon uporablja določbo »zlasti«, kar pomeni, da dohodki, ki so našteti zgoraj, niso nujno tudi vsi dohodki, ki jih lahko zaposleni prejme od svojega delodajalca. Glede na davčno prakso lahko v tem delu zaključimo, da se med dohodke iz delovnega razmerja po določilu ZDoh-2 šteje vsak dohodek, ki ima za podlago pogodbo o zaposlitvi – pogodbo o delovnem razmerju. Za obdavčitev ni pomembno, kako se posamezen dohodek imenuje (odškodnina, nadomestilo, nagrada …), temveč je pomembna podlaga, to pa je pogodba o zaposlitvi in delovno-pravna zakonodaja.
