Tema duševnega zdravja pri delu postaja ena ključnih prioritet evropskih in slovenskih delodajalcev. Po podatkih raziskave OSH Pulse 2025, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), se v Sloveniji kažejo izrazito pozitivni premiki na področju duševnega zdravja zaposlenih. Analizo rezultatov je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v okviru Programa Mira – Nacionalnega programa duševnega zdravja.

Manj stresa zaradi preobremenjenosti

Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v državah EU še naprej predstavlja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev, vendar se je v Sloveniji delež zaposlenih, ki so temu tveganju izpostavljeni, znižal za kar 10 odstotnih točk – z 51 % leta 2022 na 41 % v letu 2025. Gre za največje izboljšanje med vsemi sodelujočimi državami.

Znižala se je tudi izpostavljenost tveganjem, povezanim z nizko avtonomijo pri delu, nekoliko pa so se izboljšale tudi razmere glede nadlegovanja ali ustrahovanja. Po drugi strani se je povečala izpostavljenost tveganju zaradi slabe komunikacije in sodelovanja, ki zdaj vpliva že na četrtino zaposlenih.

Drugo najpogosteje zaznano tveganje v Sloveniji je pomanjkanje nagrade (plačila, priznanja, možnosti za napredovanje) – o tem je poročalo 39 % vprašanih.

Manj obremenitev zaradi digitalnih tehnologij

V raziskavi se kažejo tudi izboljšave na področju digitalizacije dela:

• za 12 % se je zmanjšal delež zaposlenih, pri katerih digitalne tehnologije narekujejo tempo dela,
• za 12 % se je znižal delež tistih, ki zaradi uporabe tehnologij občutijo večjo obremenitev.

Več ozaveščenosti in podpore

Številne organizacije sistematično pristopajo k izboljšanju duševnega zdravja pri delu z izobraževanji in svetovanjem. Organizacije vse pogosteje uvajajo ukrepe za zmanjševanje stresa pri delu:

• za 5 % se je povečalo ozaveščanje in izobraževanje o duševnem zdravju,
• za 4 % se je izboljšala dostopnost do svetovanja in psihološke podpore,
• za 15 % se je povečalo izvajanje organizacijskih ukrepov za zmanjševanje stresa – Slovenija tu presega evropsko povprečje za 10 %.

Med evropskimi državami pri ozaveščanju o stresu vodi Irska (70 %), pri posvetovanju z zaposlenimi Nemčija (64 %), pri dostopnosti do psihološke podpore pa Finska (78 %).

Manj stigme, več odprtosti

Zaznati je tudi zmanjšanje stigme duševnih težav:

• leta 2022 je 45 % zaposlenih menilo, da bi razkritje duševnih težav škodilo njihovi karieri,
• leta 2025 ta delež znaša le še 38 %.

Povečala se je tudi pripravljenost zaposlenih, da bi o duševnem zdravju spregovorili s svojim nadrejenim – z 62 % na 67 %.

Zaposleni v Sloveniji med najmanj zaskrbljenimi za svojo zaposlitev

Slovenski zaposleni so med tistimi v EU, ki so najmanj zaskrbljeni zaradi izgube dela – le 9 % jih izraža takšno skrb (povprečje EU je 16 %).

Izboljšave so spodbudne, a izzivi ostajajo

Kljub napredku ena petina zaposlenih (21 %) še vedno meni, da delovni pogoji negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje – zlasti na doživljanje stresa, tesnobe ali depresije. To pomeni, da obvladovanje psihosocialnih tveganj ostaja pomemben izziv za slovenske delodajalce in vodje.

Viri in prihodnji koraki

Več informacij o preprečevanju stresa in prepoznavanju psihosocialnih tveganj je dostopnih na portalu Programa Mirana spletni strani www.zadusevnozdravje.si v zavihku Na delovnem mestu. Na voljo so brezplačna gradiva, priporočila in interaktivni vprašalniki za delovne organizacije in posameznike.

V letu 2026 se bo začel projekt validacije mednarodnega vprašalnika COPSOQ, ki bo po zaključku brezplačno na voljo slovenskim delodajalcem kot orodje za ocenjevanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju.

Literatura in viri

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Program Mira – Nacionalni program duševnega zdravja.
Raziskava: OSH Pulse 2025: Occupational safety and health in the era of climate and digital change (EU-OSHA).

Več v kategoriji Psihologija

HRM

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura v času hitre rasti: Kako je UiPath prilagajal kulturo in razvoj talentov – nauki Mariusa Istrateja

Vodenje

Jerica Urbančič Menih

Vodenje v digitalni dobi: Vodje bodo spet lahko postali (predvsem) vodje 

Vodenje

Katja Krasko Štebljaj

Komunikacija strategije in vodenje sprememb: Kompas za čas, ko zemljevid ne zadošča 

Družba

Dani Mirnik

Spanje: Vpliv izmenskega in nočnega dela na zdravje zaposlenih 

Več člankov iz te kategorije