Kadrovska analitika in diagnostika za učinkovitost in zadovoljstvo ekip
Čas branja 8 minV t. i. »ekonomiji znanja« je za poslovni uspeh ključno, da podjetja pritegnejo najboljše kadre, jih razvijajo, obdržijo in zagotovijo učinkovito medosebno in ekipno sodelovanje. Kako lahko sistemi za kadrovsko analitiko in diagnostiko pri tem pomagajo tudi vam?
Podjetje v splošnem definiramo kot skupino ljudi, ki sodeluje z namenom, da ustvari dodano vrednost na trgu. Delovna sredstva smo pri tej definiciji načrtno zanemarili, saj v današnji »ekonomiji znanja« dodana vrednost izhaja predvsem iz ljudi in njihovega sodelovanja.
Za uspešno nastopanje na trgu je tako ključnega pomena, da podjetje razvija kulturo in procese, ki mu omogočajo, da pridobi najboljše kadre, jih razvija in obdrži. Ob tem zavedanju ni čudno, da velika podjetja vlagajo ogromno časa in denarja v razvoj orodij, s katerimi lahko analizirajo sodelovalne odnose med ekipami in posamezniki, identificirajo ključne kadre, neizkoriščen potencial in diagnosticirajo organizacijske patologije, ki negativno vplivajo na učinkovitost ekip in njihovih članov.
Kadrovska analitika in diagnostika združujeta znanja s področja poslovne analitike, industrijsko-organizacijske psihologije ter iz podatkovnega inženiringa in informacijskih znanosti z namenom optimizacije učinkovitosti podjetja.
Analitika obsega vpogled v strukturo ekip z vidika kompetenc, vlog in lastnosti posameznikov; dinamiko odnosov z vidika organizacijske strukture, pretoka informacij med oddelki in ekipami ter kulturo z vidika psihološke varnosti zaposlenih, njihove avtonomije, motivacijskih dejavnikov, zadovoljstva zaposlenih in splošne organizacijske klime.
Sistematično merjenje in spremljanje ustreznih kazalnikov lahko podjetjem omogoči veliko konkurenčno prednost. Višje zadovoljstvo zaposlenih se na primer povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, tudi višjo ustvarjalnostjo in produktivnostjo zaposlenih.1 Bolj zadovoljni zaposleni naj bi bili kar do 13 % bolj produktivni.5 Tudi na ravni celotne organizacije se višje splošno zadovoljstvo povezuje z višjo dobičkonosnostjo, višjo pripadnostjo strank in nižjo ravnjo fluktuacije zaposlenih. Poleg naštetega pa so podjetja z višjimi ravnmi zadovoljstva bolj uspešna tudi na trgu delnic.1
Zaradi intuitivnega zavedanja, da bolj zadovoljni zaposleni in učinkovitejše delovne ekipe pomembno prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom, podjetja uporabljajo najrazličnejše pristope za spodbujanje obeh. V prostorih za druženje srečujemo vse od "teambuildingov" do plačanih izobraževanj in namiznega nogometa. Vsak izmed naštetih ukrepov lahko pripomore k večjemu zadovoljstvu in učinkovitosti zaposlenih.
Težava je, da se struktura, kultura in dinamika razlikujejo od organizacije do organizacije. Posledično ukrepi, ki odlično delujejo v eni, popolnoma zgrešijo cilj pri drugi. Poleg tega se dejavniki, ki pomagajo ekipi vzdrževati ustrezno raven uspešnosti, pogosto razlikujejo od dejavnikov, ki doprinašajo, da ekipa izkoristi potenciale in doseže novo raven uspešnosti in učinkovitosti.2
Bistveni elementi kadrovske analitike, kot jo opredeljuje Margherita, so:
- na dokazih temelječ pristop k sprejemanju kadrovskih odločitev;
- uporaba sistematične metode analize in vizualizacije kadrovskih podatkov;
- da primarno služi potrebam vodstva in odločevalcev;
- je večprocesno in ponavljajoče se prizadevanje, ki ima široko polje potencialnega učinkovanja.
Kadrovska analitika ima tri ključne ravni:
- Deskriptivna (opisna),
- Prediktivna (napovedna),
- Perskriptivna.