Kako izobraževanje otrok vpliva na prihodnost HR-ja?
Čas branja 10 minKakovostno izobraževanje otrok je ključno za oblikovanje prihodnjih delovnih mest. Z nenehnim poudarkom digitalnih in analitičnih veščin najboljše države pripravljajo prihodnje generacije na izzive avtomatizacije in hitrega tehnološkega napredka. Raziskave kažejo, da močan izobraževalni sistem neposredno vpliva na inovativnost in konkurenčnost gospodarstva.
Izvedeli boste:
Kako kakovostno izobraževanje otrok oblikuje veščine prihodnjih zaposlenih?
Kakšne so globalne dobre prakse na področju izobraževanja in kako lahko te vplivajo na oblikovanje boljših poslovnih in delovnih okolij v prihodnosti?
Zakaj so inovacije v izobraževalnih sistemih, kot jih vidimo v Estoniji, Singapurju in na Irskem, ključne za dolgoročni uspeh gospodarstev in družb?
Najnaprednejša gospodarstva imajo odličen sistem izobraževanja, o čemer govorijo številne akademske raziskave (Hanushek & Wobmann, 2010). Izziv predstavlja merjenje kakovosti izobraževanja v različnih državah v daljšem časovnem obdobju, zato Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, v nadaljevanju OECD) že od leta 2000 izvaja raziskavo Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (angl. Programme for International Student Assessment, v nadaljevanju PISA), katere namen je oceniti znanje in veščine 15-letnih učencev iz različnih držav na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti z namenom, da se pridobijo podatki o pripravljenosti učencev na izzive v sodobnem svetu. Raziskava prikazuje pomemben uvid v napredek, ki ga sodelujoče države dosegajo na področju izobraževalnega sistema.
Slovenski dijaki prvih letnikov so dosegli za 8,5 % slabši rezultat kot dijaki desetih najbolj uspešnih držav OECD po bralni pismenosti, kar nas lahko zelo skrbi.
Prispevek predstavlja vpogled v dosežke 15-letnikov v Sloveniji glede na deset najuspešnejših držav OECD v daljšem časovnem obdobju in dobre prakse, ki so lahko podlaga za premislek pri oblikovanju novih ukrepov na področju obveznega izobraževanja. Slovenija je trenutno v procesu prenove plačnega sistema v javnem sektorju, katerega del je tudi izobraževanje. Premalo se zavedamo, da kakovost izobraževanja vpliva na znanja in veščine zaposlenih, ki so ključne za inovativnost gospodarstva in višjo blaginjo za vse (Mramor in ostali, 2022). Ker se rezultati dobrega dela učiteljev v osnovni in srednji šoli pokažejo šele z določenim časovnim odlogom, je izjemno pomembno skrbno slediti rezultatom 15-letnikov v mednarodnih raziskavah, saj nakazujejo potencial slovenskega gospodarstva za prihodnja desetletja. Kakovosten izobraževalni sistem je tudi pomembna osnova za vseživljenjsko učenje, ki postaja stalnica digitalne družbe (Domadenik Muren, 2023).
Kaj kažejo rezultati raziskave PISA za Slovenijo v obdobju zadnjih desetih let?
Raziskava PISA že od leta 2000 poteka v 88 državah (OECD, 2021). Če primerjamo dosežke slovenskih 15-letnikov z dosežki 10 najboljših držav po bralni pismenosti (Slika 1), lahko ugotovimo, da se je zaostanek za najboljšimi v letu 2022 povečal. Slovenski dijaki prvih letnikov so dosegli za 8,5 % slabši rezultatov kot dijaki desetih najbolj uspešnih držav OECD po tem kriteriju, in so bili slabši tudi od povprečja držav OECD, kar nas lahko zelo skrbi.
V primeru matematične pismenosti (Slika 2) je bilo nazadovanje pri dosežkih slovenskih dijakov nekoliko manjše, vendar so tudi na tem področju dosegli v povprečju za 4,6 % slabši rezultat kot so ga dosegli dijaki desetih najuspešnejših držav. V letu 2022 so slovenski dijaki nazadovali tudi pri naravoslovni pismenosti (Slika 3), kjer so njihovi dosežki v povprečju odstopali od dosežkov njihovih kolegov v najuspešnejših državah za 7,2 %.
Želimo živeti bolje? Potem se učimo od najboljših
Ko govorimo o kakovostnem izobraževalnem sistemu, se pogosto omenja primer Finske, ki je v središče izobraževalnega procesa postavila učenca. Individualno učenje, razvoj kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti temelji na projektnem delu, ki krepi tudi eno od najpomembnejših veščin: delo in sodelovanje v skupini. Če pogledamo nabor držav in njihove dosežke na področju vseh treh vrst pismenosti v letu 2022, pa lahko ugotovimo, da sta edini evropski državi, ki se pojavljata med najboljšimi, Irska in Estonija.
Estonija je ena izmed redkih evropskih držav, ki se že dvajset let uvršča med najboljše po dosežkih učencev, kar je rezultat visoke digitalizacije in vitkega sistema.