KAKO NAJ SLOVENSKA PODJETJA PRISTOPIJO K IZZIVU DOLGOŽIVE DRUŽBE?
Postajamo dolgoživa družba, kar je odlična novica. Seveda pa proces staranja prebivalstva v Sloveniji posledično prinaša nove izzive za podjetja. Ali smo dovolj pripravljeni na nove zahteve trga dela? Bo soočanje s posledicami staranja delovne sile samo odgovornost kadrovskih služb in vodstev organizacij ali je tudi vsak posameznik soodgovoren za zdravo staranje, krepitev lastnih veščin in kompetenc ter vseživljenjsko učenje?
V okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), ki podjetjem pomaga pri upravljanju starajoče se delovne sile je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter s podporo evropskih sredstev, omogočil pripravo e-Kataloga ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Pri izdelavi kataloga smo na osnovi strokovnih študij, tujih in domačih že obstoječih dobrih praks, posvetov s slovenskimi podjetji ter z več desetletno lastno kadrovsko prakso in lastnimi znanji, izbrali ključna vsebinska področja ter osnovali ukrepe za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Z ukrepi želimo podjetjem pomagati pri načrtnem in postopnem uvajanju strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih.
Čim prej »na čakanje na Zavod za zaposlovanje«
V Evropi in tudi drugod po svetu so se zaradi zavedanja problematike staranja delovne sile že začeli aktivno ukvarjati z rešitvami, zato je na voljo kar nekaj dobrih praks1. Nas pa je predvsem zanimalo, ali se tudi v Sloveniji podjetja že zavedajo, kaj jih čaka v prihodnosti in ali temu primerno ukrepajo? Z vprašanjem o izkušnjah in strategijah pri upravljanju starejših zaposlenih smo naslovili kadrovske službe v različnih storitvenih in proizvodnih podjetjih in odzivi so bili raznovrstni ter zanimivi. Kar nekaj jih je bilo tudi zaskrbljujočih, saj so nam povedali, da jim je predvsem v interesu, da gredo starejši zaposleni čim prej na