HRM

Kako naj slovenska podjetja pristopijo k izzivu dolgožive družbe?

Čas branja 10 min

Postajamo dolgoživa družba, kar je odlična novica. Seveda pa proces staranja prebivalstva v Sloveniji posledično prinaša nove izzive za podjetja. Ali smo dovolj pripravljeni na nove zahteve trga dela? Bo soočanje s posledicami staranja delovne sile samo odgovornost kadrovskih služb in vodstev organizacij ali je tudi vsak posameznik soodgovoren za zdravo staranje, krepitev lastnih veščin in kompetenc ter vseživljenjsko učenje?

V okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), ki podjetjem pomaga pri upravljanju starajoče se delovne sile je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter s podporo evropskih sredstev, omogočil pripravo e-Kataloga ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Pri izdelavi kataloga smo na osnovi strokovnih študij, tujih in domačih že obstoječih dobrih praks, posvetov s slovenskimi podjetji ter z več desetletno lastno kadrovsko prakso in lastnimi znanji, izbrali ključna vsebinska področja ter osnovali ukrepe za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Z ukrepi želimo podjetjem pomagati pri načrtnem in postopnem uvajanju strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih.

Čim prej »na čakanje na Zavod za zaposlovanje«

V Evropi in tudi drugod po svetu so se zaradi zavedanja problematike staranja delovne sile že začeli aktivno ukvarjati z rešitvami, zato je na voljo kar nekaj dobrih praks. Nas pa je predvsem zanimalo, ali se tudi v Sloveniji podjetja že zavedajo, kaj jih čaka v prihodnosti in ali temu primerno ukrepajo? Z vprašanjem o izkušnjah in strategijah pri upravljanju starejših zaposlenih smo naslovili kadrovske službe v različnih storitvenih in proizvodnih podjetjih in odzivi so bili raznovrstni ter zanimivi. Kar nekaj jih je bilo tudi zaskrbljujočih, saj so nam povedali, da jim je predvsem v interesu, da gredo starejši zaposleni čim prej na Zavod za zaposlovanje in da ne razmišljajo o ukrepih za upravljanje starejših zaposlenih. Glede na demografske projekcije bodo takšna podjetja kmalu soočena s pomanjkanjem delovne sile in takrat bo izredno težko popravljati napake, ki bi se jim bilo mogoče s pravočasno strategijo upravljanja starejših zaposlenih moč izogniti. Podjetja, ki sicer še ne razmišljajo o uvajanju strategij v zvezi s starejšimi zaposlenimi, si želijo usmeritev, ki jim bodo pomagale razmišljati in delovati v smeri učinkovitega upravljanja starejših zaposlenih. Glede na odzive podjetij lahko rečemo, da se v Sloveniji še veliko podjetij sploh ne zaveda, da bo potreben hiter odziv na demografske trende in aktivno obvladovanje sprememb. Tako se žal v praksi potrjujejo izsledki znanstvene raziskave New Perspectives on a Longer Working Life in Croatia and Slovenia, ki so pokazali, da slovenska in hrvaška podjetja zaposlujejo izredno nizek odstotek starejše delovne sile in da le neznatno zaposlujejo nove delavce, stare med 50 in 64 let.

Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih

Namen priprave ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih je pomoč podjetjem pri načrtnem in postopnem prilagajanju na demografske spremembe staranja delovne sile. Pod kategorijo »starejši zaposleni« so opredeljeni zaposleni, ki so starejši od 45 let, zlasti pa starejši od 50. S tega gledišča je potrebno učinkovito ravnanje z zaposlenimi uvrstiti med ključne strateške smernice kadrovske politike podjetja.

Katalog ukrepov je bil zasnovan na način, da so ukrepi raznoliki glede na zahtevnost implementacije, razsežnost in finančne vložke. Uspešna implementacija ukrepov pa se odraža v dobrem upravljanju starejših zaposlenih in pripomore k izboljšanju njihove delovne aktivnosti.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije