Odločitev o dvigu minimalne plače za leto 2026 je med delodajalci po jesenski vpeljavi obveznega zimskega kongresa ponovno sprožila nezadovoljstvo z enostranskimi političnimi odločitvami. Ne zaradi same ideje dostojnega plačila, temveč zaradi načina in obsega posega, ki po mnenju delodajalcev ne upošteva realnih razmer v podjetjih. V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) poudarjajo, da njihova stališča ne izhajajo iz ideologije, temveč iz konkretnih izkušenj članov – podjetij, ki se vsak dan soočajo s plačnimi pritiski, kadrovskimi stiskami in omejenim manevrskim prostorom za razvoj.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Minimalna plača se v letu 2026 konkretno zvišuje

Minister za delo Luka Mesec je 22. januarja 2026 sporočil, da se minimalna plača zvišuje za 15,97 %:

Z dvigom minimalne plače se avtomatično zvišujejo tudi druge obveznosti delodajalcev:

Za delodajalce to ne pomeni enega novega stroška, temveč paket dodatnih finančnih obremenitev, ki se razlijejo po celotnem plačnem sistemu.

Stališče ZDS: glas iz podjetij, ne iz pisarn

V ZDS poudarjajo, da dvig minimalne plače v takšnem obsegu ni tehnična prilagoditev, temveč administrativen rez v stroškovno strukturo podjetij.

Po mnenju ZDS:

Posebej opozarjajo, da so bila opozorila gospodarstva znana, a kljub temu prezrta – tudi ob dejstvu, da so bili pomisleki izraženi celo znotraj vlade.

ZDS poudarja, da vprašanje minimalne plače ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko (nagrajevanje) in ohranjanje delovnih mest.

»Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti – še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge,« so zapisali v odzivu na odločitev Vlade RS o občutnem zvišanju minimalne plače.

Verižni učinek: minimalna plača kot sprožilec sistemskih pritiskov

Ena ključnih tez ZDS je, da se v javnosti razpravlja skoraj izključno o neto znesku minimalne plače, medtem ko se zanemarja njen sistemski učinek. Dvig minimalne plače sproži:

V praksi to pomeni, da se razpon med plačami zmanjšuje, plačni sistemi pa izgubljajo razlikovalno funkcijo. Zaposleni z več odgovornostmi in zahtevnejšimi nalogami se po plači približujejo minimalni plači, kar bo zagotovo vodilo v nezadovoljstvo in dodatne zahteve, so prepričani v ZDS.

Ploščenje plač in nezadovoljstvo zaposlenih

ZDS opozarja, da podjetja ne zaposlujejo »številk iz tabel«, temveč ljudi. Ko se minimalna plača administrativno dvigne:

Rezultat so:

Poleg tega ZDS poudarja, da slovensko gospodarstvo deluje v zelo zahtevnih razmerah, zato je »dvig minimalne plače v trenutnih razmerah neodgovoren, nerealističen in nevarno odklopljen od gospodarske realnosti

»Podjetjem se nalaga dodatne stroške ob času, ko se že soočajo z dražjimi energenti, višjimi stroški surovin, nepredvidljivimi geopolitičnimi razmerami ter vedno bolj zapletenim in represivnim regulativnim okoljem. V takih okoliščinah vlada ne “povečuje blaginje”, temveč podjetjem odvzema manevrski prostor, zmanjšuje možnost vlaganj, ruši konkurenčnost in s tem ogroža ravno tisto, kar bi moralo biti prioriteta: dolgoročno stabilna delovna mesta,« opozarjajo v ZDS.

Kaj delodajalci pričakujejo od države

ZDS poudarja, da cilj dostojnih plač ni sporen. Sporna je pot.

»Dostojne plače se ustvarjajo z rastjo dodane vrednosti, produktivnosti in razbremenitvijo dela, ne pa z administrativnimi ukazi, ki povečujejo stroške, dušijo investicije in odpirajo prostor za zmanjševanje zaposlovanja,« so še zapisali v odzivu na občutno povišanje minimalne plače.