Vključevanje bolnikov z multiplo sklerozo (MS) v delovno okolje prinaša številne izzive, a tudi priložnosti. Ključno je sodelovanje ter zaupanje med delodajalci in bolniki. V članku predstavljamo vpoglede iz prakse, priporočila in uspešne strategije vključevanja.

Pomembnost prilagoditev delovnega okolja.

Eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo bolniki z MS na delovnem mestu, je obvladovanje utrujenosti. Utrujenost je pogosto glavni razlog za zmanjšano produktivnost in hitrejše izčrpavanje pri delu. Tako je ključno, da delodajalci razumejo potrebo po prilagoditvah, kot so:

• Možnost krajšega delovnika – številni bolniki ugotavljajo, da lahko s skrajšanim delovnim časom (npr. 25 ur na teden) bolje upravljajo svojo energijo in ostanejo učinkoviti.
• Fleksibilni odmori – krajši, a pogostejši odmori pripomorejo k obvladovanju utrujenosti in ohranjanju zbranosti.
• Ustrezna ergonomska oprema – pisarniško delo zahteva ergonomske stole in prilagodljive mize, fizično delo pa razbremenitev pri dvigovanju težkih bremen.
• Delo od doma – kadar je mogoče, lahko možnost občasnega dela od doma pomaga zmanjšati stres in izboljša ravnotežje med delom in počitkom.

Kako se bolniki z multiplo sklerozo soočajo z delovnim okoljem?

Pri pripravi priročnika smo opravili intervjuje z bolniki z MS, ki so delovno aktivni. Z nami so delili svoje izkušnje in nam razkrili vpoglede, ki jih lahko koristno upoštevajo tako bolniki kot delodajalci.

Sodelovanje med bolniki in delodajalci je recept za uspešno integracijo.

Opravili smo pogovor z Markom Ozmecom, ki kljub diagnozi dela kot svetovalec v gradbeni trgovini v Avstriji. Izpostavil je pozitiven vpliv odkritega pogovora z delodajalcem: “Delodajalec mi je pri obvladovanju simptomov pomagal na način, da je v skupno pisarno priskrbel zofo, kamor sem se lahko zatekel, ko sem rabil počitek. Naproti mi je tudi stopil na način, da mi je ponudil pogodbo za 25 ur/tedensko, čeprav so v podjetju iskali nekoga za polni delovni čas.” 

Kot najpomembnejši aspekt vključevanja na delovno mesto je izpostavil njegovo utrujenost: “... saj je to najbolj pogosta oteževalna okoliščina pri novi zaposlitvi, za vse obolele za multiplo sklerozo. Meni se zdi, da je najpomembneje s delodajalcem opredeliti ta aspekt, da se lahko med delovnim časom spočiješ in nabereš nove moči za nadaljevanje službenih obveznosti. To pomeni, da vam delodajalec omogoči, da se večkrat med delovnim časom usedete za 10 – 15 minut.”

Patricia Bitenc, ki je kljub diagnozi multiple skleroze zaposlena kot medicinska sestra je izpostavila pomen informiranosti delodajalcev. “Zaradi boljšega zdravljenja je invalidnosti pri pacientih veliko manj in le ta nastopi kasneje. Zato je veliko pacientov zmožno opravljati svoj poklic dolgo. Z razumevanjem bolezni bi vsak delodajalec lahko prišel naproti pacientu pri opravljanju dela …”. Prav tako je izpostavila pomen razumevanja sodelavcev: “Na dobro počutje na delovnem mestu pa vpliva tudi dobra volja ter vzdušje v kolektivu in timsko delo. Drug drugega vedno skušamo razumeti v stiski ter si pomagati.”

Utrujenost je najpogostejša ovira za bolnike z MS pri delu.

Priporočila delodajalcem, ki zaposlujejo bolnike z multiplo sklerozo.

Bolniki z MS so lahko kljub svoji diagnozi uspešni in produktivni zaposleni, če jim delodajalci omogočijo ustrezne prilagoditve in podporo. Pomembno je, da se o izzivih odprto govori, da se zagotovi ustrezno razumevanje in da se vzpostavi inkluzivno delovno okolje.

Z vključujočim pristopom lahko delodajalci ne le pomagajo bolnikom z MS, ampak tudi ustvarijo bolj raznoliko in prilagodljivo delovno okolje, ki koristi vsem zaposlenim.

Za več informacij in podrobnejše smernice si lahko ogledate vodnik za vključevanje bolnikov z MS v delovno okolje, ki smo ga razvili v sodelovanju s strokovnjaki. Vodnik je dostopen na povezavi.

Več v kategoriji Promocijsko besedilo

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura: kako jo krepijo v najboljših zaposlovalcih?

Intervju

Uredništvo HR&M

dr. Danijela Brečko: »Konflikti niso težava – težava je, če jih ignoriramo«

Intervju

Uredništvo HR&M

Enej Gradišek: »Umetna inteligenca ni grožnja, temveč priložnost«

Družba

mag. Nastja Mulej

Kako spodbujati kreativnost za večjo konkurenčnost

Več člankov iz te kategorije