NACIONALNA RAZISKAVA ORGANIZACIJSKE ENERGIJE 2017: Dobra energija – zmagovalna formula nove dobe
Čas branja 9 minKogarkoli boste vprašali, čemu pripisuje uspeh, bo zagotovo tako ali drugače omenil tudi »dobro energijo«. Takšno formulacijo uspeha smo slišali tudi iz ust Gorana Dragiča, ki je slovensko košarkarsko ekipo prvič popeljal do zmage na evropskem prvenstvu. »Zmagali smo, ker je bila v ekipi dobra energija,« je dejal. In od kod je ta dobra energija prišla?
Zagotovo so veliko prispevali njeni igralci, toda brez spretnega gospodarja, bi se ta energija hitro razpršila. Toda to se k sreči ni zgodilo, ker je selektor Kokoškov dobro vedel, kako gospodariti z energijo ljudi – najpomembnejšim virom 3. tisočletja in jo spretno spremeniti v zmagovalno.
Podobno se dogaja tudi v organizacijah, ki so ustvarjene prav zato, da ljudje združijo svojo energijo in na njenih temeljih oblikujejo zmagovalno moč in miselnost. Kje iskati gorivo za večjo učinkovitost? Kje iskati vire zmagovalne miselnosti? Odgovore na to išče raziskava Organizacijske energije, ki za 2017 kaže, da imajo organizacije še veliko priložnosti za boljše gospodarjenje z naravno energijo ljudi.
Osnovna ideja gibanja Dvignimo organizacijsko energijo za večjo strast in trajnostno rast, izhaja iz spoznanja, da vsi ljudje posedujemo naravno energijo, ki jo prinašamo v vsa okolja, kjer delujemo. Pri tem pa je bistveno spoznanje, da imajo organizacije (delovna okolja) moč vplivati na moč in smer te energije. Naravna energija ljudi potuje v organizaciji skozi štiri različne filtre in substanca (slika 1), ki obstane, tvori stanje energije v organizaciji. Slika 1: Potovanje naše naravne energije
Bolj kot je organizacija spretna pri povezovanju vrednot organizacije s povezovanjem vrednot posameznikov, več energije bodo ljudje sproščali. Prav tako bodo več energije pustili v organizaciji, če bodo opravljali delo, ki jim resnično ustreza in se poistovetili z vsebino dela. Osmišljanje dela je zagotovo največji skriti vir sproščanja energije. Na drugi strani pa tudi to ni dovolj, organizacija mora znati tudi zadržati energijo, ki so jo ljudje sprostili pri delu in zasledovanju ciljev organizacije. Na zadrževanje energije pa najbolj vpliva način spodbujanja ljudi pri doseganju njihovih ciljev, t. i. kontekst ali podporno okolje v najširšem smislu, vključno s skritimi kurikulumi delovanja organizacije. K zadrževanju energije veliko prispeva tudi splošna klima v organizaciji, ki je v največji meri rezultat odnosov med zaposlenimi kot tudi odnosov med vodstvom ter sodelavci.
Vsi štirje filtri, torej povezanost, vsebina dela, kontekst in klima, pa se izražajo v stanju trenutne organizacijske energije, ki jo tvori matrika štirih različnih energijskih lestvic, prikazana na sliki 2.
Vsako vrsto energije merimo v razponu 0–100 točk, pri čemer zasledujemo čim nižje vrednosti nekakovostnih energij, torej energije malodušja in energije razjedanja ter čim višje vrednosti kakovostnih energij, to je energije produktivnosti in energije udobja, pri čemer velja še eno zlato pravilo: energija udobja naj ne bi presegala vrednosti energije produktivnosti
Če strnem, organizacijska energija je neke vrste nevidna sila, ki se ves čas spreminja v razmerju moči ter smeri. Lahko je šibka ali močna, lahko je kakovostna, takšna, ki vodi k zmagam, ali pa nekakovostna, takšna, ki vodi v disfunkcionalnost.
V raziskavo organizacijske energije vključenih že 79 organizacij
V raziskavi je do sedaj (2016 in 2017) skupaj sodelovalo 9.772 oseb iz 79 organizacij, kar ponuja odlično izhodišče za objektivne primerjalne analize vzdolž panog in velikosti podjetij kot tudi glede na vrsto sektorja (javni sektor, gospodarstvo). Letos smo energijski naboj merili v 50 organizacijah ter organizacijskih enotah, od tega 15 iz javnega sektorja ter 35 iz gospodarstva. K raziskavi se je letos pridružilo 3.356 oseb. Sodelujoči so izpolnili vprašalnik QOE 16, ki obsega 16 trditev. Vprašalnik je bil v posamezni organizaciji na voljo sedem delovnih dni. Raziskavo je bilo mogoče izvesti od 3. maja do 20. oktobra 2017.
