Obogateno delo kot ključ do uspešnosti
Čas branja 9 minSpremembe v naravi dela in napredek informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) so privedle do razvoja alternativnih, bolj fleksibilnih načinov dela (tj., hibridno delo in delo na daljavo), nedavna pandemija covida-19 pa je dejansko uporabo teh še dodatno pospešila.
Obstoječi pristopi oblikovanja dela temeljijo predvsem na raziskavah in praksi tradicionalnega dela iz fizičnih lokacij podjetja, medtem ko so moderne oblike dela še premalo raziskane. Katera konfiguracija oblikovanja dela je torej najbolj optimalna za doseganje delovne uspešnosti zaposlenih, in ali ter kako se kombinacije značilnosti dela razlikujejo med različnimi oblikami dela?
Strokovnjaki in praktiki ločijo med tremi različnimi modernimi oblikami dela, to so delo na fizični lokaciji organizacije, hibridno delo in delo na daljavo. Dela na fizični lokaciji organizacije torej zahteva, da zaposleni polno delo opravljajo na kraju samem (npr. v pisarni), delo na daljavo pa opisuje nasprotno (tj. delo lahko zaposleni opravljajo kjer koli razen v pisarni). Hibridno delo pa predstavlja mešanico obeh navedenih skrajnosti. Ta novi model dela zaposlenim omogoča izbiro lokacije dela ter upravljanje prostorske obremenitve dela in možnost stika s sodelavci, ko menijo, da je to potrebno. Določene dni namenijo za sestanke in sodelovanje na lokaciji, druge pa za samostojno delo na daljavo. To zagotavlja boljšo izkušnjo zaposlenega, boljši dostop do talentov, višjo produktivnost za posameznike, nižje stroške in večjo prilagodljivost. Do nedavnega je prevladovala prva oblika dela (tj. delo na fizični lokaciji organizacije), vendar pa se trenutni trend spreminja in se premika iz tradicionalnih delovnih okolij v alternativna delovna okolja. Anketa iz leta 2021 je pokazala, da bi 37 % zaposlenih rado delalo v celoti iz fizičnih lokacij podjetij, 11 % v celoti na daljavo, medtem ko bi jih večina (52 %) rada, nepresenetljivo, delo opravljalo hibridno.1
Poročamo o celoviti eksploratorni kvalitativni primerjalni analizi, ki preučuje različne konfiguracije dimenzij oblikovanja dela (tj. samostojnost, raznolikost delovnih nalog, zaokroženost dela, povratne informacije z dela, kompleksnost delovnih nalog, procesiranje informacij, reševanje problemov, raznolikost veščin, specializacija, družbena podpora, soodvisnost dela, povezanost izven organizacije, povratne informacije od drugih) za različne oblike dela. Konfiguracijski pristop je podal rezultate glede kombinacij značilnosti dela in njihovega skupnega vpliva na delovno uspešnost zaposlenih. Uporabili smo rigorozen pristop zajema podatkov iz več virov; nadrejeni so ocenili uspešnost posameznega zaposlenega, zaposleni pa je ocenil karakteristike oblikovanja dela. Podatke smo zbirali v Črni gori marca 2022, končno število udeležencev pa je štelo 1215 različnih zaposlenih (v parih z nadrejenimi), rojenih med 1947 in 2003. Od tega je bilo 63 % moških, 55 % pa jih je imelo vsaj univerzitetno izobrazbo. Opravljali so najrazličnejše poklice, vse od računovodij, voznikov, prodajalcev, pa do novinarjev, zobozdravnikov in programerjev.
Rezultati našega raziskovanja (slika 1) kažejo, da sta družbena podpora in zaokroženost dela najpomembnejši (nujno potrebni) značilnosti oblikovanja dela za vse oblike dela. Te značilnosti so ključne za ustvarjanje občutka pripadnosti in povezanosti z delom, kar je temeljno za visoko delovno uspešnost v kateri koli delovni obliki. Družbena podpora omogoča ponotranjanje delovnih nalog, zaposlenim ponuja več virov in pomoči, usmerjene k opravilu, kar poveča uspešnost zaposlenega. To poudarja pomembnost upoštevanja, ne samo lastnosti nalog, temveč tudi družbenih lastnosti v vseh oblikah dela. Za delo na fizični lokaciji je med drugim ključna tudi visoka stopnjo raznolikosti delovnih nalog, saj zaposlenim zagotavlja široko paleto različnih nalog in izzivov, ki ohranjajo njihovo delo zanimivo in privlačno. Za delo na daljavo se je izkazala ključna še visoka stopnja procesiranja informacij, ki omogoča, da lahko zaposleni učinkovito obdelujejo informacije in sprejemajo odločitve. V hibridnem delu pa zaposleni potrebujejo kombinacijo vseh ugotovljenih potrebnih značilnosti oblikovanja dela za delo na fizični lokaciji podjetja in delu na daljavo, dodatno pa je nujna še visoka stopnja povratnih informacij z dela. Kombinacija teh značilnosti oblikovanja dela podpira zmožnost zaposlenih za obdelavo informacij, sprejemanje odločitev in občutek povezanosti z delom, kar so ključne za visoko uspešnost v mešanem nastavku. Kompleksnost dela naj bo nizka v vseh oblikah dela, razen če ni delo obogateno in na ta način uspešno uravnoteži zahteve in vire pri delu.
Glede na obliko dela rezultati kažejo še nekaj pomembnih specifik: