Ne iščite superjunakov. Razvijajte odporne vodje.
Čas branja 9 min- Zakaj je psihološko odpornost treba obravnavati kot poslovno kompetenco?
- Zakaj se sistemska odpornost organizacije vedno začne pri vodjih?
- Katerim petim tipičnim napakam se mora HR izogniti in kako graditi odpornost v praksi?
Delovno okolje se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Organizacije se soočajo s tehnologijo, umetno inteligenco, pomanjkanjem kadrov, negotovostjo in pritiskom na učinkovitost. Od ljudi pričakujemo več prilagajanja, samostojnosti in čustvene stabilnosti, a pričakovanja sama po sebi niso dovolj.
Odpornost pogosto razumemo kot sposobnost, da nekdo »dobro prenaša pritisk«, »zdrži spremembe« in »se ne zlomi«. A tu se skriva nevarna past: odpornost zamenjamo za izjemno vzdržljivost.
Odpornost ne pomeni, da ljudje vse prenesejo. Pomeni, da znajo v zahtevnih okoliščinah ohraniti dovolj jasnosti, čustvene stabilnosti, notranje moči in prožnosti, da se lahko ustrezno odzovejo, sodelujejo, poiščejo rešitve in se po obremenitvi tudi obnovijo.
Zato odpornost ni samo tema dobrega počutja. Je poslovna sposobnost. Lahko vpliva na kakovost odločanja pod pritiskom, hitrost prilagajanja spremembam, sodelovanje v konfliktnih situacijah, stabilnost vodij in zmožnost timov, da zahtevna obdobja ne le preživijo, ampak se iz njih tudi učijo.
Zakaj je pomembno, da HR začne pri vodjih?
Ko se v organizaciji poveča pritisk ali nastopijo krizne razmere, se najprej pokaže kakovost vodenja. Vodja je v zahtevnih obdobjih množilnik, saj lahko s svojim ravnanjem pomirja ali povečuje stres. Lahko ustvarja preglednost ali dodatno zmedo, spodbuja odprt dialog ali pa ljudi potiska v obrambo, umik in tišino.
Ko se v organizaciji poveča pritisk ali nastopijo krizne razmere, se najprej pokaže kakovost vodenja.
Vodja, ki v zahtevnih okoliščinah izgubi lastno stabilnost, tega pogosto ne opazi takoj. Opazi pa tim. Komunikacija postane ostrejša in manj predvidljiva, prioritet ni več mogoče jasno spremljati, saj se spreminjajo iz dneva v dan. Povratne informacije zaposleni pogosto doživljajo kot kritiko, sestanki pa postanejo prostor napetosti namesto usklajevanja. Ljudje začnejo tehtati, kaj je varno povedati in česa raje ne, zato se težave razkrivajo pozneje, napake pa niso več priložnost za učenje, temveč dokazovanje, kdo je kriv.
Posledice se redko pokažejo čez noč. Najprej jih opazimo v drobnih signalih: manj pobude, več obrambnih odzivov, več konfliktov, počasnejše odločanje, slabša energija, več tihega umika, več sestankov in manj jasnih dogovorov. Pozneje se lahko pokažejo v pogostejših odsotnostih z dela, prezentizmu (prisotnosti na delu kljub bolezni ali zmanjšani zmožnosti za delo), fluktuaciji, slabši zavzetosti, izgubi ključnih ljudi in manj uspešnem uvajanju sprememb.
Zato razvoj odpornosti vodij ni nekaj, kar je dobro imeti. Je eden najbolj praktičnih ukrepov HR za zaščito delovanja ekip v kompleksnem in hitro spreminjajočem se okolju.
Odporen vodja ni vodja, ki vse prenese
Pri razvoju odpornosti moramo biti previdni, da ne ustvarimo napačnega ideala. Odporen vodja ni tisti, ki je vedno miren, vedno pozitiven, vedno dosegljiv in vedno zmore še več. To ni odpornost, ampak pogosto pot v izčrpanost.
Odporen vodja ni tisti, ki je vedno miren, vedno pozitiven, vedno dosegljiv in vedno zmore še več. To ni odpornost, ampak pogosto pot v izčrpanost.
Odporen vodja zna ob visoki obremenitvi ohraniti dovolj notranje stabilnosti, da se ne odzove samodejno. Zna prepoznati lastne sprožilce, ločiti nujno od pomembnega ter jasno komunicirati tudi takrat, ko nima vseh odgovorov. Meje zna postaviti tako, da pri tem ne ogrozi odnosov, prepozna stisko v timu, ne da bi prevzemal odgovornost namesto drugih, ter išče učinkovite rešitve, se uči iz napak in po zahtevnih obdobjih poskrbi za obnovo energije – svoje in timske.
Za HR to pomeni, da razvoj vodij ne sme ostati le pri klasičnih temah, kot so delegiranje, motivacija in cilji. Danes naj vključuje tudi sposobnost vodenja sebe pod pritiskom, čustveno regulacijo, psihološko varno komunikacijo, vodenje zahtevnih pogovorov, postavljanje prioritet in ustvarjanje pogojev, v katerih tim lahko deluje tudi v negotovosti.
