OECD: Zimski regres naj postane prostovoljno izplačilo
Čas branja 2 minSlovensko gospodarstvo se je izkazalo za izjemno odporno na zaporedne zunanje šoke, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in vojno v Ukrajini. Od leta 2022 dalje Slovenija beleži višjo rast od povprečja držav OECD in evroobmočja, brezposelnost pa ostaja blizu zgodovinsko nizke ravni.
Vendar pa nova gospodarska raziskava OECD za Slovenijo opozarja, da bo za ohranitev te rasti in krepitev odpornosti nujno nasloviti strukturne izzive. Med njimi izstopajo predvsem hitrejše uvajanje umetne inteligence (UI), premoščanje pomanjkanja delovne sile ter davčna razbremenitev plač.
Napovedi: Rast se bo okrepila, inflacija začasno pospešila
Po upočasnitvi rasti BDP na 1,1% v letu 2025 OECD napoveduje ponoven dvig:
- Rast BDP: 1,9% v letu 2026 in 2,2% v letu 2027.
- Inflacija: Po 2,5% v letu 2025 se bo v letu 2026 prehodno zvišala na 3,3%, nato pa v letu 2027 upadla na 2,6%.
Tri ključna področja za HR in management
Ugotovitve raziskave, ki jo je v Ljubljani predstavila namestnica direktorja OECD za državne študije Isabell Koske skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Petrom Papežem, prinašajo pomembna usmeritve za slovenski poslovni prostor:
1. Širjenje UI izven velikih podjetij in prekvalifikacijo kadrov
Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji relativno visoka, vendar je močno koncentrirana le v večjih, bolj produktivnih in digitalno naprednih podjetjih.
Izziv za HR: Razširitev uporabe UI na celotno gospodarstvo bi lahko prinesla znatne premike v produktivnosti. Da bi to pospešili, OECD predlaga razširitev programov za izpopolnjevanje zaposlenih(upskilling) in oblikovanje širše strategije preusposabljanja (reskilling).
2. Privabljanje tujih talentov za blaženje kadrovske stiske
Slovenija se še naprej sooča z resnim pomanjkanjem delovne sile in ustreznih veščin. Nizka stopnja brezposelnosti pomeni, da je bazen domačih talentov praktično izpraznjen.
Izziv za management: OECD kot eno ključnih rešitev izpostavlja aktivnejše privabljanje usposobljenih tujih delavcev, kar bi olajšalo pritisk na trg dela in podjetjem omogočilo nadaljnji razvoj.
3. Poziv k razbremenitvi stroškov dela
Na področju javnih financ OECD opozarja na potrebo po dolgoročnih prilagoditvah pokojninskega sistema. Hkrati pa za optimizacijo prihodkov predlaga davčne premike, ki bi neposredno vplivali na privlačnost delovnih mest.
Davčni predlog: OECD svetuje zmanjšanje davčnega bremena dela (plač), izpad teh prihodkov pa bi država morala nadomestiti z rasti prijaznejšimi davki na potrošnjo in nepremičnine.
OECD odsvetuje tudi obvezen zimski regres
Poročilo ostro kritizira konec leta 2025 uvedeni obvezni zimski regres v višini 639 EUR za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Skupaj z zimskim dodatkom za upokojence ta ukrep povečuje javnofinančni primanjkljaj za kar 0,3%BDP letno, hkrati pa močno obremenjuje likvidnost podjetij.
Čeprav ukrep sicer predvideva možnost kasnejšega izplačila, OECD meni, da ponujena fleksibilnost za podjetja ne zadošča. OECD tako slovenski vladi svetuje, da se obvezni zimski regres ukine oz. da njegovo izplačilo postane povsem prostovoljno, saj da resno ogroža stroškovno konkurenčnost slovenskih podjetij.
