Pravo in davki

Pokojninska reforma: katere spremembe v praksi čakajo delodajalce in zaposlene že v letu 2026

Čas branja 4 min

Pokojninska reforma, ki se začne uporabljati 1. januarja 2026, prinaša kar nekaj novosti, ki so relevantne tudi za kadrovike. Cilj reforme je zagotoviti dostojnejše pokojnine, večjo pravičnost ter dolgoročno vzdržnost sistema, ki je pod pritiskom demografskih sprememb, pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), in dodajajo, da se bo večina ukrepov uvajala postopoma vse do leta 2035.

Za kadrovske službe pomeni reforma predvsem jasnejše načrtovanje odhodov v pokoj, boljše informiranje zaposlenih ter razumevanje novih pravil, ki bodo vplivala na odmere, pravice staršev in vrednotenje pokojninske dobe.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Kaj prinaša leto 2026 in bi kadroviki morali vedeti?

Leto 2026 prinaša predvsem ukrepe, ki izboljšujejo socialni položaj najranljivejših skupin upokojencev ter uvajajo bolj pravično vrednotenje skrbi za otroke, invalidnosti in pokojninske dobe.

1. Višje invalidske in najnižje pokojnine

Reforma izboljšuje položaj invalidskih upokojencev in prejemnikov najnižjih pokojnin.
Najnižja invalidska pokojnina se zvišuje na 50 % najnižje pokojninske osnove, kar pomeni dvig z 490 na približno 610 evrov. Povečanje velja tudi za že upokojene.

Ker se spremembe nanašajo na različne prejemke v invalidskem in družinskem zavarovanju, se posledično zvišujejo tudi izplačila za približno 19.000 upravičencev vdovskih, družinskih in drugih povezanih pokojnin.

Poleg tega se zagotovljena starostna in invalidska pokojnina za okoli 90.000 prejemnikov dviguje na 785 evrov.

2. Višji odstotki odmere različnih pokojnin

Reforma prinaša postopne dvige odmernih odstotkov, kar bo vplivalo na izračun številnih pokojnin.
Najnižja pokojnina bo na novo odmerjena v višini 30 % najnižje pokojninske osnove, kar pomeni rahel dvig za približno 8.000 prejemnikov.

Pomembna sprememba je tudi postopno zviševanje vdovske in družinske pokojnine.

Vdovska pokojnina bo v letu 2026 odmerjena pri 75 % (namesto sedanjih 70 %),
v 2027 pa se odstotek zviša na 80 %.
S tem se krepi socialna varnost partnerjev po smrti zavarovanca.

Pri družinskih pokojninah se odmere za leto 2026 zvišujejo med 75 in 95 % glede na število družinskih članov, leto pozneje pa bo za tri ali več članov odmera dosegla celo 100 %.

3. Uvaja se možnost kombiniranja uveljavljanja skrbi za otroke

Reforma pomembno izboljšuje vrednotenje časa, namenjenega skrbi za otroke. To je ključna sprememba za številne zaposlene, ki so v obdobju starševstva ob skrajšanem delovnem času ali prejemanju nadomestil praviloma imeli nižje osnove.

Odmerni odstotek za otroka se dviga na 1,6 % na otroka, pri čemer ni več omejitve na največ tri otroke.
Prvič bo mogoče tudi kombinirati različne pravice – na primer pri enem otroku znižanje starostne meje, pri dveh pa hkrati še višji odmerni odstotek.

Prav tako je pomembno, da se pri znižanju starosti zaradi skrbi za otroke ne upošteva več samo prvo leto otrokove starosti – šteje vsak rojen ali posvojen otrok.

4. Izboljšave pri izračunu pokojninske osnove

Za pravičnejši izračun se iz pokojninske osnove izključujejo številna obdobja, ki so doslej neupravičeno zniževala višino pokojnine.

Tako se ne bodo več upoštevale osnove iz dijaškega in študentskega dela (ki bi praviloma zniževale pokojninsko osnovo), kratkotrajna zavarovanja pod šest mesecev ter nadomestila za brezposelnost – namesto tega se bo upoštevala plača pred brezposelnostjo.

Staršem bo v času prejemanja starševskega nadomestila ali dela s skrajšanim delovnim časom osnova preračunana na polni delovni čas, kar odpravi dolgoletno neenakost.

5. Vrednotenje pokojninske dobe nad 40 let

Reforma bolj nagrajuje daljšo aktivnost.
Za obdobja »pokojninske dobe brez dokupa« nad 40 let bo pol leta dela prineslo 1,5 % dodatka, kar je več kot dvakratno povečanje v primerjavi s sedanjimi 0,68 %.

6. Druge pomembne novosti

Za čas služenja obveznega vojaškega roka bo zaposlen lahko pridobil 0,8 do 2 odstotni točki pri odmeri.
Prišteta doba pri invalidnosti bo zajemala dve tretjini obdobja od nastanka invalidnosti do dopolnjenih 67 let.
Varstveni dodatek bo na voljo tudi upokojencem mlajšim od 65 let, dolžnost preživljanja staršev pa se ne preverja več.

Strukturne spremembe, ki sledijo do leta 2035

Postopno zviševanje starostne meje

Starost za upokojitev se bo postopoma dvigovala, vendar se ohranja eden najugodnejših pogojev v Evropi: možnost upokojitve s 40 leti pokojninske dobe brez odbitkov.

Višji odmerni odstotek

Sedanji odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe (63,5 %) se bo do leta 2035 postopno zvišal na 70 %, kar pomeni opazno višje prihodnje pokojnine.

Nova formula za izračun pokojninske osnove

Referenčno obdobje se bo razširilo s sedanjih 24 zaporednih najboljših let na 40 let, pri čemer se odšteje 5 najslabših. Sprememba bo uvajana med letoma 2028 in 2035.

Nova formula usklajevanja pokojnin

Do leta 2035 se bo usklajevanje izvajalo po modelu 50 % rast plač + 50 % inflacija, nato pa bo teža postopno bolj vezana na inflacijo.

Naroči se