Prakse

Pomen agilne kadrovske službe

Čas branja 11 min

V času četrte industrijske revolucije, imenovane tudi doba digitalizacije, v času hitrih sprememb in nepredvidljivih dogodkov je za podjetja velikega pomena, da se znajo prilagoditi stanju na trgu. Ta se namreč ves čas spreminja, in kot je znano iz Darwinove teorije razvoja, preživijo tisti, ki so najbolj prilagodljivi in ne tisti, ki so največji ali najmočnejši.

S prehodom iz hierarhičnih na agilna podjetja so se nekatera podjetja že prilagodila hitro spreminjajočem trgu.

Doba digitalizacije nam je prinesla številne spremembe in drugačne načine dela

Kadrovske službe prehajajo iz administrativnih vlog v notranjega sodelavca z visoko strateško vrednostjo. Agilna kadrovska služba daje poudarek na hitrost in zaposlene. Usmerjena je k tem, da zaposleni postanejo bolj kompetentni v svojih vlogah, da bolje sodelujejo drug z drugim in se hitreje odločajo.1 Osredotoča se na potrebo pri preoblikovanju obstoječih praks zaposlenih, da bi ti pridobili čim bolj bogate izkušnje in celotni organizaciji omogočili popolno prilagodljivost.2 Bistveno je, da kadrovska služba prinaša resnično vrednost in edinstvene koristi, ki jih ne more zagotoviti nobena druga funkcija v organizaciji.3

Za kadrovske službe, ki so srce organizacij, se začenja novo obdobje - manj birokratsko, maj tehnokratsko in bolj fleksibilno. S pomočjo digitalizacije imajo podjetja možnost, da opustijo določene postopke oziroma jih prepustijo računalniško vodenim programom, kadrovske službe pa se posvetijo svojemu prvotnemu namenu - delu z ljudmi. Zdaj je bolj kot kadar koli prej pomembno, da podjetja resnično prepoznajo vrednost svojih zaposlenih in jim nudijo spodbujajoče, varno delovno okolje, v katerem imajo možnost razvoja.

Agilnost

Agilnost kot gibanje se je začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kot odgovor na hitro spreminjajoči se trg programske opreme. Če so podjetja želela ostati konkurenčna, so morala izdelke dostavljati dovolj hitro, da jih konkurenca ni prehitela. V dobi rasti informacijske tehnologije sta Jeff Sutherland in Ken Schwaber razvila okvir SCRUM, ki je pomagal ljudem, ekipam in organizacijam ustvariti vrednost s prilagodljivimi rešitvami za zapletene težave. Princip SCRUM-a temelji na igri ragbija, katere glavno pravilo je, da si celotna ekipa petnajstih igralcev žogo podaja linearno in da ni podajanja naprej. Žogo je treba večkrat prenesti z igralca na igralca, saj se ekipa poskuša prebiti mimo nasprotnikove obrambe in zadeti gol. Zaradi tega se ragbi ekipa premika po igrišču kot enota, podobno kot val. Noben igralec, ne glede na to, kako usposobljen je, ne more zadeti brez podpore ostale ekipe.

Tako kot pri ragbiju se mora tudi SCRUM ekipa naučiti take organizacije, da bo delo zlahka prehajalo med člani ekipe. V ekipi Scrum ni prostora za »zvezdnika«, ki dela sam. Delo v SCRUM-u mora biti zato transparentno ter usklajeno.4

Pri uporabi agilnih metodologij v timu hierarhija ne bi smela več obstajati. SCRUM si prizadeva za ravno organizacijsko strukturo, kjer je vsak član enako pomemben. Tako so vloge, kot sta SCRUM MASTER ali PRODUCT OWNER, del ekipe in na isti ravni z razvijalci.

Treba se je izogibati podeljevanju nazivov in oznak, ki nakazujejo avtoriteto. Vse je v ekipi, kolektivu, skupnem cilju, ki ga dosežemo skupaj brez kakršne koli hierarhije. Ekipa mora biti samoorganizirana, znanje pa se deli na horizontalni ravni.5

Kaj so agilna podjetja

Agilna podjetja se hitro prilagodijo spreminjajočim se tržnim razmeram in tako zagotovijo kontinuiteto poslovanja in dolgoročni uspeh. Trgi in industrije so predmet nihajočih potreb strank, okusov, trendov, notranjih in zunanjih dejavnikov. Agilna podjetja so tudi kolaborativna, prilagodljiva in inovativna. Hitro odzivanje na notranje in zunanje spremembe izboljšuje konkurenčno prednost podjetja. Še ena prednost agilnosti je okrepljena uspešnost zaposlenih in produktivnost. Hitro odzivanje na povratne informacije strank prispeva k uspehu v agilnih podjetjih.6

Agilna miselnost

Agilnost je najprej in predvsem miselnost, ki temelji na štirih vrednotah, v 12 načelih se manifestira skozi veliko število praks.

Agilna miselnost je kombinacija dejanj in vedenj, ki gradijo agilno kulturo. Vendar pa agilna miselnost sama po sebi ni dovolj. Če je ne podkrepimo z dejanji, je nesmiselna. Imeti agilno miselnost pomeni živeti vrednote agilnosti, torej jih tudi udejanjati.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije