Družba

Pravica do odklopa: Delodajalci morajo sprejeti ukrepe do 16. novembra 2024

Čas branja 3 min

V današnjem digitalnem svetu je nenehna dosegljivost postala realnost mnogih delovnih mest, kar ustvarja pričakovanje po nenehni dostopnosti in s tem pritisk na zaposlene. Ta pritisk predstavlja resno tveganje za varnost in zdravje zaposlenih. Slovenija je kot ena izmed prvih držav v Evropi prepoznala ta problem in novembra lani uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Delodajalci morajo sprejeti ustrezne ukrepe za uveljavitev te pravice najkasneje do 16. novembra 2024, opozarjajo na MDDSZ.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Kaj pomeni pravica do odklopa?

Z uzakonjeno pravico do odklopa morajo delodajalci zagotoviti, da ne posegajo v prosti čas delavca med dnevnim ali tedenskim počitkom, izrabo letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Konkretno to pomeni, da delavci v času počitka ali upravičenih odsotnosti niso na voljo delodajalcu, kot določa zakon in kolektivna pogodba ali splošni akt. Delodajalci morajo sprejeti ustrezne ukrepe za uveljavitev te pravice najkasneje do 16. novembra 2024.

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan, poudarja pomembnost tega zakona: »Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-maile in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu. Delodajalci morajo te ukrepe sprejeti do 16. novembra, v nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen.« 

Pravica do odklopa: primeri dobrih praks v Evropski uniji

Evropska podjetja so se na podobne izzive že odzvala z različnimi ukrepi za zaščito delavcev pred nenehno digitalno dosegljivostjo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpostavlja nekaj primerov dobrih praks uvedbe pravice do odklopa in njenih učinkov:

  1. Volkswagen (Nemčija): Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopi strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. Ta ukrep preprečuje dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa, kar zmanjšuje stres in izgorelost zaposlenih.
  2. Daimler (Nemčija): Daimler je uvedel funkcijo "Pošta na dopustu", ki omogoča zaposlenim, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Ta ukrep omogoča popoln odklop zaposlenih med dopustom.
  3. AXA Francija (Francija): AXA je omejila pošiljanje in prejemanje delovne elektronske pošte zunaj delovnega časa, med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna. To je pripomoglo k boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem ter zmanjšalo izgorelost zaposlenih.
  4. Orange Francija (Francija): Podjetje Orange France je uvedlo omejitve dostopa do službene e-pošte po delovnem času ter omejitev pričakovanj glede dosegljivosti zaposlenih zunaj delovnega časa. Ukrepi so privedli do zmanjšanja ravni stresa in povečanja ugleda podjetja kot podpornega delodajalca.
  5. SAP (Nemčija): SAP odsvetuje pošiljanje in odgovarjanje na elektronsko pošto po 19. uri in to politiko spodbuja s kampanjami znotraj podjetja ter z zgledom vodij. Ukrep je izboljšal počutje zaposlenih in zmanjšal stres.
  6. L'Oréal (Francija): L'Oréal je uvedel obdobja "digitalnega razstrupljanja", med katerimi se zaposleni popolnoma odklopijo od delovnih komunikacij. Ta ukrep je zmanjšal z delom povezan stres in preprečil izgorelost.
  7. Schneider Electric (Francija): Schneider Electric je sprejel politiko prožnega dela, ki vključuje pravico do odklopa in spodbujanje uporabe digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije. To je povečalo zadovoljstvo zaposlenih in produktivnost.
  8. BMW (Nemčija): BMW spodbuja zaposlene, da spoštujejo svojo in pravico do odklopa sodelavcev. Tehnični ukrepi preprečujejo pošiljanje delovnih sporočil zunaj delovnega časa, kar vodi k bolj uravnoteženemu delovnemu okolju.
  9. IKEA (Švedska): IKEA zagotavlja, da se zaposleni izven delovnega časa odklopijo od delovnih komunikacij, kar povečuje zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih.
  10. Vodafone Španija (Španija): Vodafone Španija je uvedel omejitve delovne komunikacije zunaj delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod vzpostavljanja stikov le v nujnih primerih, kar je izboljšalo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem zaposlenih.
Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije