Naroči se
 person
Naroči se
Prakse

Produktivnostbrezstične ekonomije

Čas branja 8 min

Zgodovina nas uči, da iz takšnih in drugačnih kriz uspešno izide približno 10-odstotkov podjetji. To so tista, ki so dovolj zgodaj obrnila svojo ladjo od čeri in jo pravilno usmerila proti novim modrim oceanom. Epidemija koronavirusa je digitalni revoluciji, ki smo ji priča zadnja leta, dala znaten pospešek v marsikaterem segmentu.

Komu bo torej uspel preboj in kako smo se ga lotili v Špici, kjer smo dovolj »našpičeni«, da poskušamo najti svojo pot na tem izzivalnem področju. Seveda ne odkrivamo tople vode, temveč smo nekaj teoretičnih metod križali med seboj in jih predelali za lastno uporabo in evropsko kulturo.

Ali opazimo spremembe, ki se nam dogajajo pod nogami?
Pod našimi tlemi se dogajajo ogromne spremembe, vendar smo številnim tako blizu, da jih niti ne opazimo več. Če zavzamemo malce helikopterske perspektive, so tektonski premiki že zelo dobro vidni, zato je zdaj, dokler so še v zgodnji fazi, skrajni čas, da jih vzamemo v obzir. Čeprav spremembe običajno izbruhnejo daleč stran, jih prej ko slej cunami prinese tudi v naše kraje, in če nanje nismo pripravljeni, nas lahko preprosto preplavijo. Zato
je ključnega pomena, da imamo svoj radar uprt dovolj daleč pred seboj ter da glede na velikost naše ladje, njene hitrosti in moči motorja lahko še ob pravem času zavijemo stran od ledene gore, novim priložnostim naproti.

Naj naštejem nekaj ključnih sprememb, ki jih imam v mislih.
1. Internetna revolucija je v središče našega fokusa postavila digitalno preobrazbo podjetij. Evropa je v velikem zaostanku za Ameriko, ki z velikimi internetnimi igralci žanje visoke monopolne dobičke, da Azije niti ne omenjamo. V zagati, v kateri se je na tem področju znašla Evropa, jasno zahteva ukrepanje na ravni EU.
2. Klimatske spremembe občuti zdaj že vsak zemljan in prav zato sta zeleno in krožno gospodarstvo takoj na naslednjem mestu prioritet. Konec je namreč energije izpod zemlje, čas je, da se proaktivno obrnemo k drugim virom energije.
3. Preobilje vsega ali hiper produkcija dobrin zahteva obrat podjetij od potiskanja proizvodov na trg (push) k pronicljivem opazovanju novih trendov, zahtev in potreb kupcev ter agilnemuprilagajanju novemu povpraševanju (pull). Na tem področju je opazno tudi krepko obračanje krmila pri celotnem marketinškem pristopu. Če smo bili do nedavnega deležni reklamnih sporočil iz vseh koncev in ne glede na naše preference, nas zdaj marketing radarji sledijo in beležijo naše aktivnosti ter temu primerno dozirajo sporočila na mestih, kjer se tipično zadržujemo.
4. BRIC ni več smer izhoda iz krize. Konec je namreč nenasitnih trgov Brazilije, Indije in Kitajske, ki so rešili krizo leta 2008, ko so se veliki igralci z vsemi topovi obrnili v smer hitro rastočih trgov.
Deglobalizacija postaja nov trend, ki se mu vsekakor velja posvetiti in prilagoditi.
5. Demografske spremembe. Svet se stara in EU še toliko hitreje. Temu očitnemu trendu se moramo prilagoditi s sistemskimi spremembami, ki bodo izboljšale pogoje mlajši generaciji, kar bo povečalo priliv delovno aktivnih in podjetnih v Sloveniji, to pa napolnilo pokojninsko blagajno in hkrati prineslo nove poslovne priložnosti.
6. Delitvena Ekonomija. Mlajša generacije ni več tako zelo navezana na posedovanje posameznih sredstev. Njihova logika je, da nakup izdelka raje zamenjajo z najemom, ali naročnino na storitev, ki jo v danem trenutku potrebujejo.
7. COVID-19 in ostali virusi. Bilo bi čudno, če med naborom sedmih na koncu ne bi omenil še virusa, ki mu zagotovo pripada »oskar« na področju sprememb, ki jih trenutno vsakodnevno
živimo. Zaradi prenaseljenosti nekaterih svetovnih področji je verjetno, da ne bo ostalo le pri tej izjemi.

Življenjski cikel podjetij je nazahodu vedno krajši.

Ali obstaja čaša nesmrtnosti?
Življenjski cikel podjetij na zahodu je vedno krajši. Lepo in preprosto ga je opisal in narisal s krivuljo profesor dr. Adizes Ichak. V svoji zgodnji fazi startupi zaradi hitre rasti in razvoja podjetja potrebuje nekoliko več strukture in stabilnosti. Ko se razvojpodjetja preko vrha prevesi na drugo stran, hitro pride do tega, da mu s pretiranim fokusom na dokumentacijo, strukturo, hierarhijo in standardizacijo pogosto umanjka agilnosti in eksperimentiranja, da odkrijejo nove poslovne modele za prihodnost.1 Vzdrževanje statusa quo namreč pomeni počasno umiranje. Nekatera podjetja zato v iskanju »večne mladosti« okoli sebe vzpostavljajo inkubatorje, od katerih pričakujejo infuzijo eliksirja mladosti. Na Japonskem podjetni lastniki posegajo celo po metodah posvojitve študentov, ki uspešno končajo zahtevne fakultete. Tako najdemo na Japonskem statistično tudi največ podjetij z najdaljšo dobo delovanja, med tem, ko se na zahodu ta vidno krajša.

V določenem trenutku smo se odločili, da bomo razvojnioddelek z vso silo laserskousmerili v oblak ter poskusilidoseči preboj.


Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije
Prakse

Produktivnost brezstične ekonomije

Čas branja 8 min

Zgodovina nas uči, da iz takšnih in drugačnih kriz uspešno izide približno 10 odstotkov podjetji. To so tista, ki so dovolj zgodaj obrnila svojo ladjo od čeri in jo pravilno usmerila proti novim modrim oceanom. Epidemija koronavirusa je digitalni revoluciji, ki smo ji priča zadnja leta, dala znaten pospešek v marsikaterem segmentu.

Komu bo torej uspel preboj in kako smo se ga lotili v Špici, kjer smo dovolj »našpičeni«, da poskušamo najti svojo pot na tem izzivalnem področju. Seveda ne odkrivamo tople vode, temveč smo nekaj teoretičnih metod križali med seboj in jih predelali za lastno uporabo in evropsko kulturo.

Ali opazimo spremembe, ki se nam dogajajo pod nogami?

Pod našimi tlemi se dogajajo ogromne spremembe, vendar smo številnim tako blizu, da jih niti ne opazimo več. Če zavzamemo malce helikopterske perspektive, so tektonski premiki že zelo dobro vidni, zato je zdaj, dokler so še v zgodnji fazi, skrajni čas, da jih vzamemo v obzir. Čeprav spremembe običajno izbruhnejo daleč stran, jih prej ko slej cunami prinese tudi v naše kraje, in če nanje nismo pripravljeni, nas lahko preprosto preplavijo. Zato je ključnega pomena, da imamo svoj radar uprt dovolj daleč pred seboj ter da glede na velikost naše ladje, njene hitrosti in moči motorja lahko še ob pravem času zavijemo stran od ledene gore, novim priložnostim naproti.

Naj naštejem nekaj ključnih sprememb, ki jih imam v mislih.

  1. Internetna revolucija je v središče našega fokusa postavila digitalno preobrazbo podjetij.
  2. Evropa je v velikem zaostanku za Ameriko, ki z velikimi internetnimi igralci žanje visoke monopolne dobičke, da Azije niti ne omenjamo. V zagati, v kateri se je na tem področju znašla Evropa, jasno zahteva ukrepanje na ravni EU.
  3. Klimatske spremembe občuti zdaj že vsak zemljan in prav zato sta zeleno in krožno gospodarstvo takoj na naslednjem mestu prioritet. Konec je namreč energije izpod zemlje, čas je, da se proaktivno obrnemo k drugim virom energije.
  4. Preobilje vsega ali hiper produkcija dobrin zahteva obrat podjetij od potiskanja proizvodov na trg (push) k pronicljivem opazovanju novih trendov, zahtev in potreb kupcev ter agilnemu prilagajanju novemu povpraševanju (pull). Na tem področju je opazno tudi krepko obračanje krmila pri celotnem marketinškem pristopu. Če smo bili do nedavnega deležni reklamnih sporočil iz vseh koncev in ne glede na naše preference, nas zdaj marketing radarji sledijo in beležijo naše aktivnosti ter temu primerno dozirajo sporočila na mestih, kjer se tipično zadržujemo.
  5. BRIC ni več smer izhoda iz krize. Konec je namreč nenasitnih trgov Brazilije, Indije in Kitajske, ki so rešili krizo leta 2008, ko so se veliki igralci z vsemi topovi obrnili v smer hitro rastočih trgov. Deglobalizacija postaja nov trend, ki se mu vsekakor velja posvetiti in prilagoditi.
  6. Demografske spremembe. Svet se stara in EU še toliko hitreje. Temu očitnemu trendu se moramo prilagoditi s sistemskimi spremembami, ki bodo izboljšale pogoje mlajši generaciji, kar bo povečalo priliv delovno aktivnih in podjetnih v Sloveniji, to pa napolnilo pokojninsko blagajno in hkrati prineslo nove poslovne priložnosti.
  7. Delitvena Ekonomija. Mlajša generacije ni več tako zelo navezana na posedovanje posameznih sredstev. Njihova logika je, da nakup izdelka raje zamenjajo z najemom, ali naročnino na storitev, ki jo v danem trenutku potrebujejo.
  8. COVID-19 in ostali virusi. Bilo bi čudno, če med naborom sedmih na koncu ne bi omenil še virusa, ki mu zagotovo pripada »oskar« na področju sprememb, ki jih trenutno vsakodnevno živimo. Zaradi prenaseljenosti nekaterih svetovnih področji je verjetno, da ne bo ostalo le pri tej izjemi.

Življenjski cikel podjetij je na zahodu vedno krajši.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije