Psi na delovnem mestu: »Na dan, ko pride pes, se pogovarjamo drugače.«
Čas branja 6 minIntervencije s pomočjo živali (Animal-Assisted Interventions – AAI) predstavljajo inovativno in vedno bolj priznano obliko psihosocialne podpore v delovnem okolju.
Izvedeli boste:
Kaj so intervencije s pomočjo živali (AAI) in kakšne učinke imajo na delovno okolje.
Kako načrtovati in uvesti AAI program v podjetju.
Zakaj je etična in strokovna izvedba ključna ter kako lahko AAI dolgoročno izboljša duševno zdravje zaposlenih.
Gre za strukturirane dejavnosti, pri katerih sodelujejo posebej usposobljene živali – najpogosteje psi – z namenom izboljšanja duševnega zdravja, zmanjševanja stresa ter krepitve medosebnih odnosov in pozitivne delovne klime. V času vse večjih psiholoških pritiskov na delovnem mestu AAI ponujajo naraven in empatičen pristop, ki lahko pomembno prispeva k večji blaginji zaposlenih (Beetz et al., 2012).
Primeri iz Slovenije, kjer se tovrstne prakse uvajajo z vedno večjim zanimanjem, in iz tujine, kjer imajo AAI že dolgo tradicijo, kažejo na merljive učinke. Študije kažejo, da prisotnost psa v pisarni ni le vir prijetnega vzdušja, temveč vpliva tudi na znižanje kortizola — stresnega hormona, povečanje občutka pripadnosti ter spodbujanje timskega duha. Zavedanje, da organizacije niso le produktivne enote, temveč skupnosti ljudi z različnimi psihološkimi potrebami, je ključni motivator za implementacijo AAI programov.
Za uspešno uvajanje takšnih intervencij pa niso dovolj le dobra volja in ljubezen do živali. Pomembno je, da so programi zasnovani strokovno, vključujejo ustrezno usposobljene terapevtske živali in upoštevajo etične ter organizacijske smernice. Ključno je tudi, da sodelovanje temelji na prostovoljnosti, saj je le tako mogoče zagotoviti pristno interakcijo in pozitivne učinke.
Merljivi učinki v praksi: od bolnišnic do pisarn
V bolnišnici Mayo Clinic v ZDA so terapevtske pse vključili v podporo zaposlenim na oddelkih z visokimi obremenitvami. Notranja analiza je pokazala 23-odstotno zmanjšanje poročane emocionalne izčrpanosti (Marcus et al., 2013). Podoben program so uvedli tudi v veteranski bolnišnici v Portlandu (Oregon), kjer so AAI vključili v urnik urgentnih služb. Zaposleni so poročali o izboljšanem razpoloženju, hitrejšem okrevanju po stresnih dogodkih in večji timski povezanosti.
Na Japonskem podjetje Ferray Corporation v Tokiu že več kot desetletje dovoljuje stalno prisotnost rešenih mačk v pisarni. V analizi notranjega zadovoljstva zaposlenih je bilo zaznati 30-odstotno znižanje fluktuacije kadrov v primerjavi z obdobjem pred vključitvijo mačk (Tokyo Times, 2018).
V Kanadi vladne službe uvajajo prostore za odmor z terapevtskimi psi – t. i. »therapy dog lounges« – kjer lahko zaposleni preživijo 10–15 minut z usposobljenim psom. Raziskava, izvedena na University of British Columbia (UBC), je pokazala, da so se po takšnih interakcijah udeleženci počutili bolj sproščeno, energično in povezano z okoljem (Hall et al., 2017).
Terapevtske živali v delovnem okolju dokazano zmanjšujejo stres, anksioznost in izboljšujejo splošno delovno klimo.
Tudi v Nemčiji je praksa že institucionalizirana. Berlinski mestni svet je leta 2021 uvedel pilotni program »Vier Pfoten für die Seele«, namenjen uradnikom na oddelkih za socialno delo. Po enem letu izvajanja so evidentirali 21 % manj bolniških odsotnosti in 17 % večjo oceno timske pripadnosti.
Več v kategoriji Družba
Petra Hercog
Interno komuniciranje: #lifeatMOL TV – zgodba, ki jo zaposleni dejansko spremljajo
Sabina Lokar
Gregor Makuc, Lek: Vodenje kot nenehen dialog, ne le kot monolog z vrha
Uredništvo HR&M
Premiki, ki štejejo: kjer HR postane odločilen dejavnik poslovne uspešnosti
Tina Cipot
Kako komunicirati težke odločitve (in pri tem ne izgubiti zaupanja)
