Vsaka organizacija je edinstvena in vsaka gospodarska panoga se na določen način razlikuje od drugih. Vsak zaposleni, tudi znotraj iste organizacije, je prav tako drugačen od vseh drugih in se uči na svoj lastni način.

Iz tega lahko izluščimo kredibilno tezo, da kljub veliki meri podobnosti in skupnih izhodiščih razvoja vodstvenih veščin, v različnih gospodarskih panogah in organizacijah, mora pristop do vsakega izmed zaposlenih ostati unikaten in edinstven. Uspešnega vodenja se namreč ni mogoče naučiti iz teoretske literature. Pri vodenju gre namreč za specifično vrsto vedenj in veščin, ki jih je mogoče izboljšati in razvijati samo na podlagi praktičnih izkušenj, ki jih je mogoče operacionalizirati in prenesti v vsakdanje delovanje.

Akademsko bi vodenje definirali kot sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja drugih za doseganje želenih ciljev.2 Vodenje je kompleksna tematika, ki je v zadnjem desetletju zaradi različnih dejavnikov (pandemija covida-19, tehnološki razvoj, konflikti, podnebne spremembe …) okrepila svojo prisotnost v akademskih in raziskovalnih krogih, pri čemer je to odjeknilo tudi v praktičnem svetu javnega in zasebnega sektorja gospodarstva. Tako v akademskih in raziskovalnih krogih kot tudi v gospodarstvu, uspešno in učinkovito vodenje pomeni uspešno doseganje želenih ciljev, kar se izrazi v zadovoljni in pomirjeni ekipi. Dober vodja bo sposoben voditi na način, da zastavljene in želene cilje doseže pravočasno in na učinkovit način, pri čemer uspešno prepoznava individualne potrebe posameznih članov ekipe. Med veščinami, s katerimi se pohvalijo dobre vodje, lahko najdemo npr. aktivno poslušanje, dobro razvite sposobnosti predajanja informacij, visoka mera empatije, znanje reševanja sporov, čut za pravičnost, primerno raven čustvene inteligence itn. Iz zornega kota posameznika so vodstvene veščine pomembne zaradi svojega močnega vpliva na želje zaposlenih po lastnem napredovanju, lastnem strokovnem razvoju in svoji vključenosti v dano organizacijo oz. ekipo.

Statistični trendi zadnjih let, kot so vidni v raziskavi globalnih trendov na področju človeških virov v izvedbi Deloitte (2020), kažejo na vse večjo potrebo sodobnih organizacij po hitrih in široko zastavljenih spremembah. Te bodo v naslednjih desetih letih namreč ključne za uspeh. Samo dobra polovica anketirancev meni, da so njihove organizacije v primernem stanju, ki bi omogočalo tovrstne hitre in široko zastavljene spremembe. Sodobni hitri tehnološki razvoj ob sočasnih velikih gospodarskih spremembah pomeni, da organizacije potrebujejo sposobne vodje z novimi kompetencami, znanji in veščinami, primernimi temeljiti digitalni transformaciji - ta je za nadaljnji dolgoročni poslovni in delovni uspeh organizacij izjemnega pomena.

Glavno vodilo pri razvoju vodstvenih kompetenc, znanj in veščin, mora zato biti v človeka usmerjen pristop, ki omogoča izgradnjo in krepitev ekip prihodnosti.

Kako torej v času naglega tehnološkega razvoja ter sprememb v organizaciji dela (kot je denimo hibridno delo) uspešno in učinkovito razvijati lastne veščine vodenja?

Menimo, da so jasni in konkretni okviri za razvoj veščin vodenja šele v postopku oblikovanja. Na trg delovne sile z zamikom vztrajno vstopajo drugačne in digitalno zrelejše generacije, ki imajo drugačne norme, vrednote in poglede na svet od svojih predhodnic. Zaradi tega njeni pripadniki lažje razumejo in izvajajo sodobne delovne in vodstvene procese ter postopoma oblikujejo jasne in konkretne okvirje, na podlagi katerih bomo lahko tudi drugi uspešno krepili svoje veščine vodenja. Zdi se nam pomembno, zato delimo nekaj nasvetov, za katere menimo, da so lahko vodjem sodobnih organizacij v pomoč pri nadgradnji in razvijanju ustreznih kompetenc, znanj in veščin vodenja.

Digitalno vodstvo zahteva prilagodljivost, pripravljenost se učiti ter vsesplošno obvladovanje pritiska ter drugih posledic nenehnih sprememb.

Visoko produktivno okolje, v katerem je uspeh neizbežen

Napačno je mišljenje, da se je za uspeh treba osredotočiti samo na pravilno rabo tehnologije. V današnjem digitalnem svetu je pravilni primarni fokus vodstva na svoje zaposlene (t. i. v človeka usmerjene organizacije), njihova mišljenja in obnašanje. Izvajanje takšnega pristopa na pravi način omogoča nadgrajeno uporabo dostopne tehnologije in posledično ustvarjanje nove dodane vrednosti ter načinov (so)delovanja - iz tega izhaja poslovni uspeh. Med seboj povezana trenda avtomatizacije delovnih aktivnosti in digitalne disrupcije poslovnih modelov izpostavljata dodatno veljavnost vodij, ki so se sposobni odzvati na spremembe na hiter in tako kadrovsko kot stroškovno učinkovit način v okolju lastne organizacije.