Ljudje se bomo morali naučiti sodelovati z roboti, bodisi fizičnimi ali programskimi. Njihove prednosti poleg proizvodnih okolij trenutno izkorišča še logistika, kmalu pa jih lahko pričakujemo v vseh poslovnih okoljih.

Velik trend, ki bo močno vplival tudi na delo kadrovske službe v podjetjih, je robotizacija. Večina ljudi si robote predstavlja kot stroje z rokami, ki premikajo težka bremena, varijo, ali pa zelo natančno sestavljajo drobcene komponente izdelkov. Ta opis velja za industrijske robote, obstajajo pa tudi skladiščni roboti in t. i. programski roboti – algoritmi programske opreme, ki posnemajo delo človeka (z računalnikom in aplikacijami). Kaj ima s takimi roboti opraviti kadrovik? Jih bo mar učil kulture podjetja, jim organiziral izobraževanja, spremljal njihov »socialni« razvoj? Seveda ne. Bo pa moral zaposlene v podjetju, torej ljudi, naučiti ustreznega sobivanja in sodelovanja z roboti, ter jim pojasniti, da jih ti ne ogrožajo, prej nasprotno, opravijo vsa duhamorna in fizično zahtevna opravila, ki jih ljudje pogosto neradi počnemo.

Podjetja vedno težje dobijo delavce za manj zahtevna in slabše plačana opravila, tudi scenarij uvoza delovne sile iz ekonomsko manj razvitih držav, ne daje vedno želenih rezultatov.

Bo mar delitev na modre in bele ovratnike veljala tudi za robote? Lahko bi. Industrijski roboti so tipični predstavniki modrih ovratnikov, saj je zahteva glede njihovega delovnega mesta pogosto pogojena s fizično močjo oziroma podobno komponento zahtevnosti. Ustreznica belim ovratnikom pa so programski roboti (RPA), ki stvari analizirajo, »razmišljajo«, se s pomočjo umetne inteligence celo učijo in odločajo. Trenutno so sicer na ravni učinkovitega pisarniškega dela, a njihov razvoj hitro napreduje.

Tovarna mora delovati tudi takrat, ko morajo zaposleni (ali večina zaposlenih) ostati doma.

Sam sem strokovnjak s področja proizvodnje in logistike, zato se bom v tem prispevku osredotočil predvsem na robote, ki delujejo v proizvodnji in skladišču. Vedno več jih je, in to pričakovano. Poglejmo, kaj počno.

Mobilnost je robotom dala novo dimenzijo

Kot omenjeno, so roboti že desetletja prisotni v proizvodnji, kjer jih podjetja uporabljajo za ponavljajoča se ali naporna delovna opravila. Do nedavnega je veljalo, da so bili roboti fiksni, na istem delovnem mestu, pogosto celo nameščeni za ogrado (v t. i. robotski celici). Nič več. Proizvajalci robotov so v zadnjih letih razvili novo vrsto robotov, ki so jo označili za sodelujoče robote. Njihov namen je sodelovati s človekom, npr. pri sestavljanju ali montaži izdelkov. Sodelujoči robot namreč kljub hitrosti dela zelo pozorno spremlja svojo okolico in predvsem stike ter se hitro ustavi, torej pri delu ne more poškodovati svojega človeškega sodelavca.