Spletno testiranje – znanje ali goljufanje?
Čas branja 8 minKot kadrovik verjetno poznate občutek, ko imate na vaši »to-do listi« deset pomembnih opravil, hkrati pa je pred vami dveurno psihološko testiranje kandidatov za razpisano delovno mesto. Tako morate naslednji dve uri porabiti za psihometrična testiranja kandidatov in ne za »pomembna opravila«, ki vas še čakajo. Eden od načinov, kako se izogniti temu, je uporaba spletnega testiranja. Kaj morate pri tem vedeti?
Spletno testiranje je proces testiranja, pri katerem so pripomočki za merjenje določenih spretnosti in/ali lastnosti prikazani preko računalnika z internetno povezavo. Prav zaradi tega je zelo fleksibilno za uporabo, saj lahko kandidati kadarkoli in kjerkoli rešujejo teste. Spletno testiranje je večinoma nenadzorovano, obstajajo pa tudi oblike nadzora na daljavo. Razlikujemo lahko med dvema različnima vrstama testiranja, in sicer (a) high-stakes testiranje, ko so posledice samega testiranja pomembne, to so večinoma razni selekcijski postopki, ko organizacija evalvira, presoja in se odloča o kandidatu, ter (b) low-stakes testiranja, ko so posledice vidne samo za posameznika, ki je test izvajal. V spletnem testiranju lahko uporabljamo teste osebnosti, skladnost osebe s kulturo organizacije, vprašalnike o interesih, kognitivne teste, teste sposobnosti in podobno.
Glavne prednosti in pomanjkljivosti
Glavna prednost spletnega testiranja je zagotovo ta, da nam takšna vrsta testiranja daje raznolik in širok nabor kandidatov. Prav tako lahko s spletnim testiranjem dostopamo do novih oblik podatkov, kot je na primer čas, porabljen za odgovarjanje na eno postavko. Je bolj časovno ekonomično, kar poveča učinkovitost takšnega testiranja. Spletno testiranje je za podjetja torej veliko bolj učinkovito, če imajo velik nabor kandidatov, ki jih želijo testirati v kratkem času. Glavne pomanjkljivosti, pomisleki in poznani problemi spletnega testiranja pa se nanašajo predvsem na vprašanja testne varnosti, identifikacije udeležencev, goljufanja, etike, (ne)pristranosti glede na družbene skupine in kulture ter na probleme standardizacije testov in efekt konteksta reševanja.