V novem desetletju, za katerega se ne moremo zediniti, ali se je že začelo ali pa se bo začelo v naslednjem letu, smo ugotovili vsaj to, da prihodnosti ne moremo napovedati s trendi in tirnicami preteklosti. Zato se moramos položaji soočati tako, kot se pojavljajo. Naučiti se moramo biti prisotni in v stiku drug z drugim ter s tem, kar se pojavlja. Pojavlja pa se množica paradoksov. Rastoča podjetja in izgoreli zaposleni, umetna inteligenca in človeška neumnost, negotovost kot edina gotovost, družbeni mediji, ki nas odtujujejo, razpetost med nadziranjem ali prepuščanjem se toku, odločanje o tem, ali voditi s prisilo ali z ljubeznijo … Naštela sem le nekaj od paradoksov, s katerimi se srečujemo v vodenju.

Navedeni paradoksi pogosto osvetljujejo dvojnost delovanja, ko slepimo sami sebe, da je poslovanje en svet, naše zasebno življenje pa drug svet. Ko se v teh svetovih obnašamo različno, škodi vsakemu posamezniku in škoduje družbi kot celoti. Osvetliti je treba slepe pege našega individualnega razmišljanja. Razkriti je treba predpostavke in prepričanja, ki nas vodijo. Tudi z njimi smo ustvarili sistem, s katerim nismo zadovoljni. Ta čas od nas zahteva, da pozabimo na preživele vzorce, brišemo stara prepričanja, zavržemo znanje, ki je še pred desetletjem prinašalo rezultate, in se začnemo učiti iz prihodnosti.

Tehnologija v kvantnem, ljudje pa v Newtonovem svetu

Tehnologija je danes že na kvantni ravni. Kvantni računalniki, čeprav le s 53 kubiti, so za velikostni razred hitrejši od superračunalnika. Ta uporablja bite, informacijo torej shranjuje le kot 1 ali 0, osnovna enota kvantnega računalnika, kubit, pa ni le v stanju 0 ali 1, temveč v stanju superpozicije med tema dvema vrednostma. Kubit je lahko 0 in 1 hkrati.

Kvantna fizika nas uči, da je svetloba lahko valovanje ali delček, foton. Oboje naenkrat. Na kvantni ravni realnosti ni ali-ali, ampak je in-in. Ni ločevanja, temveč je vse povezano. Utemeljiteljica kvantnega voditeljstva Danah Zohar pravi, da smo tudi ljudje in naše organizacije kvantni sistemi. V živih kvantnih sistemih delci realnosti niso izolirani. Vse v vesolju vpliva na vse. Ti si del moje identitete in jaz sem del tvoje identitete. Tega se moramo voditelji zavedati.

Enako velja za podjetja. Podjetja so del celotnega ekosistema, del okolice, del narave in njihovo delovanje vpliva na ves svet. Podjetja niso ločene entitete, ki obstajajo v svojem svetu, ampak so del našega skupnega, zato mora biti njihovo poslovanje temu primerno.

Pa vendar ljudje in podjetja še vedno živimo in delujemo kot v Newtonovem svetu, kjer naj bi bilo vse predvidljivo. Newtonova fizika pravi, da so atomi najmanjši obstoječi delci in medsebojno ločeni. Kvantna fizika pa je že dobrih sto let nazaj dognala, da atom ni najmanjši delec, da obstajajo še manjši, in da so vse stvari medsebojno povezane z energijskimi valovi. To tudi pomeni, da smo ljudje medsebojno povezani in tudi z naravo, okolico. Naša dejanja vplivajo na druge. Vsaka soba sodelavcev je energijsko polje, kjer so vsi povezani. Če eden oddaja negativno energijo, jo bodo kmalu začutili tudi drugi. Mi torej oblikujemo svet s tem, kakšni smo kot ljudje, kako se obnašamo, kako razmišljamo, kakšne odločitve sprejemamo.

Notranji in zunanji svet

Čeprav v glavnem dajemo poudarek na zunanje vidike rasti, ki jih lahko vidimo, izmerimo, občudujemo, je notranja rast posameznikov morda še bolj pomembna kot zunanja. Če želimo postati sodobni vodja in voditelj za prihodnost, se moramo odločiti vsaj za usklajeno, vzporedno potovanje, zunanje in notranje. Zunanji razvoj se odvija skozi vodenje, notranji pa skozi razvoj zavesti posameznika. V zunanjem svetu je pomembno doseganje ciljev, premagovanje ovir, razvoj odnosov, spodbujanje družbenega napredka. Notranji svet pa širimo z osebno rastjo, preobrazbo iz žrtve do ustvarjalca in širjenjem zavesti.

Ozaveščen vodja razume, da tako kot v naravi tudi v podjetju in v projektih ni nič stalno, dogodki niso predvidljivi in da je želja po nadzoru vseh procesov pogosto le utvara, iluzija.

Zato je za notranje potovanje smiselno razmišljati o smislu. Pri tem je ključno vprašanje »Zakaj?« To vprašanje je treba negovati, svetuje tudi Danah Zohar v knjigi Duhovni kapital. Bodite odprti za izzive in vedno iščite tisto, kar se skriva zadaj, še globljo resnico ali dodatno možnost ali razlago. Poskušajte razumeti pomen, ki se skriva za pravili, navadami ali dogodki. Ne bodite zadovoljni s prvo razlago. Poizvejte, kakšno razmišljanje se skriva za besedami drugih ljudi. Potopite se v kulturne in vedenjske smernice in se sprašujete, zakaj so take, kot so. A vam še služijo? A jih je treba spremeniti? Kako?