Učenje iz paradoksov za preobrazbo vodenja
Čas branja 12 minV novem desetletju, za katerega se ne moremo zediniti, ali se je že začelo ali pa se bo začelo v naslednjem letu, smo ugotovili vsaj to, da prihodnosti ne moremo napovedati s trendi in tirnicami preteklosti. Zato se moramos položaji soočati tako, kot se pojavljajo. Naučiti se moramo biti prisotni in v stiku drug z drugim ter s tem, kar se pojavlja. Pojavlja pa se množica paradoksov. Rastoča podjetja in izgoreli zaposleni, umetna inteligenca in človeška neumnost, negotovost kot edina gotovost, družbeni mediji, ki nas odtujujejo, razpetost med nadziranjem ali prepuščanjem se toku, odločanje o tem, ali voditi s prisilo ali z ljubeznijo … Naštela sem le nekaj od paradoksov, s katerimi se srečujemo v vodenju.
Navedeni paradoksi pogosto osvetljujejo dvojnost delovanja, ko slepimo sami sebe, da je poslovanje en svet, naše zasebno življenje pa drug svet. Ko se v teh svetovih obnašamo različno, škodi vsakemu posamezniku in škoduje družbi kot celoti. Osvetliti je treba slepe pege našega individualnega razmišljanja. Razkriti je treba predpostavke in prepričanja, ki nas vodijo. Tudi z njimi smo ustvarili sistem, s katerim nismo zadovoljni. Ta čas od nas zahteva, da pozabimo na preživele vzorce, brišemo stara prepričanja, zavržemo znanje, ki je še pred desetletjem prinašalo rezultate, in se začnemo učiti iz prihodnosti.
