Psihologija

V boju proti izčrpanosti z elementi velnesa

Čas branja 10 min

Dunn1, ustanovitelj velnesa, je verjel, da obstaja zelo močna povezava med telesom, mislijo in duhom. Če te parametre povežemo in uravnotežimo med seboj, lahko pridemo do, po njegovem, »nebolezenskega stanja«. Wellness je skoval iz dveh besed well-being in fit-ness. Danes ga širše lahko razumemo tudi kot individualni življenjski slog. Potem se postavi ključno vprašanje, kdaj in kje pa ta slog lahko živimo? Povsod. Da, tudi na delovnem mestu.

V tujini že več kot dvajset let poznajo izraz korporativni velnes. To je ideologija, ki dobro počutje oziroma t. i. wellbeing prenaša v delovno okolje. Veliko mednarodnih raziskav (Dyer in Reeves (1995)2, Šarotar Žižek (2012)3) je dokazalo, da dobro počutje na delovnem mestu pomeni manj absentizma, fluktuacije, poškodb in napak pri delu in tako posledično povečuje produktivnost. V raziskavah so bili tudi jasno zaznani napredki na področju kreativnosti posameznikov, timskega duha, občutka zadovoljstva v organizaciji in posledično pripadnosti le-tej.

Zakaj bi mešali hruške in jabolka, torej velnes in delovno mesto?

Dejstvo je, da velik del svojega budnega časa danes posameznik preživi v delovnem okolju, kjer ne le, da so pričakovanja vsak dan večja, tudi čas dela se podaljšuje. Tako dnevno kot tudi glede na delovno dobo, ki je v vsaki generaciji daljša. Zato je izjemno pomembno, da delamo tako, da bomo lahko delovno uspešni tudi jutri.

To pa ni več tako samoumevno, saj po podatkih Eurostata4 samo 12 odstotkov Slovencev meni, da bodo še lahko opravljali svoje delo, ko bomo stari 60 let. Po teh merilih smo na evropskem dnu, prednjačijo skandinavske države z odstotki okrog 50. Vprašati se moramo, zakaj je tako in kaj lahko za to naredimo, saj je danes jasno, da bomo pri šestdesetih še vedno delovno aktivni.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije